STA novice / Odbor DZ soglasno o predlogu interventnega zakona po pozebi

"Opravka imamo s spomladansko pozebo, kakšne ni bilo več desetletij," je dejala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Pozeba je prišla zelo pozno, ko so bile rastline, predvsem sadovnjaki in vinogradi, po toplem vremenu v marcu in aprilu že v pozni fazi rasti, poleg tega je bil prizadet velik del Slovenije.

Končnih ocen škode še ni. Glede na podatke v gradivu, ki spremlja predlog zakona, je bilo škode za 23,6 milijona evrov, prizadetih pa je bilo skupno 56.500 hektarjev površin, pri tem je bila škoda na 47.000 hektarjih večja kot 30 odstotkov. Najbolj so bili prizadeti sadovnjaki in vinogradi: sadovnjakov z več kot 60-odstotno škodo je bilo za več kot 3200 hektarjev, vinogradov pa za 1700 hektarjev.

Strniša je navedla zadnje ocene o pričakovanem pridelku jabolk v letošnjem letu, in sicer je pričakovati 11.685 ton jabolk, kar je 16 odstotkov celotnega lanskega pridelka in 17,5 odstotka desetletnega povprečja. Letos je le na 13 odstotkih nasadov pričakovati normalno letino, na 12 odstotkih je pričakovan 80-odstotni izpad, na preostalih 75 odstotkih nasadov pa bo izpad 100-odstoten.

Člani odbora so bili zadovoljni, da je zakon pripravljen razmeroma hitro po dogodku, in se strinjali, da je treba interventni zakon sprejeti. K predlogu so na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ sprejeli več dopolnil, tako da je za plenarno sejo in morebitno odpravo nejasnosti odprt praktično ves zakon.

Zakonodajno-pravna služba je opozorila, da dopolnila ne bodo odpravila njenih pomislekov. Med drugim je opozorila, da interventni zakon pomeni odmik od sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in da bodo nekateri subjekti drugače obravnavani. Pri tem je izpostavila samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki jih prav tako lahko prizadene naravna nesreča, posledic pa ne bo mogoče reševati v okviru sistemskega zakona, prav tako pa ne bodo v enakem položaju, kot ga bo omogočil ta interventni zakon.

Služba je menila tudi, da bo interventni zakon omogočil ravno tisto, kar kot nedopustno določa sistemski zakon - da se bo dodeljevalo nepovratna sredstva tudi za nezavarovane nasade, čeprav bi jih bilo mogoče zavarovati in je država omogočala sofinanciranje zavarovalne premije. Poleg tega je bil sistemski zakon sprejet ravno v izogib vsakokratnemu reševanju posamičnih naravnih nesreč z interventnimi zakoni, kot je bila praksa do sprejema zakona, je opozorila služba.

Strniša je dejala, da so se za interventni zakon odločili zaradi obsežne škode in slabega ekonomskega položaja v sadjarstvu in vinogradništvu. Ob sprejemu sistemskega zakona so bile okoliščine drugačne, in sicer se je sofinanciranje premije izvajalo brez odbitnih franšiz, poleg tega je bil delež državnega sofinanciranja višji (ta se je zmanjšal zaradi državnih varčevalnih ukrepov). Tako je proti pozebi zavarovan majhen delež nasadov (20 odstotkov sadovnjakov in devet odstotkov vinogradov), poleg dragih premij je razlog tudi v tem, da so pridelovalci vlagali v protitočne mreže, saj je toča precej pogostejši pojav kot pozeba. Na ekonomski položaj kmetov so vplivale tudi sankcije proti Rusiji.

Interventni zakon bo omogočil nepovratno finančno pomoč kmetijam, katerih sadovnjaki ali vinogradi so bili najbolj prizadeti (so imele izgube na več kot 30 odstotkih površin, pri čemer je škoda na posameznem gerku več kot 60-odstotna). Če so imeli pridelek zavarovan, bodo lahko dobili do 20 odstotkov priznane škode, če niso imeli zavarovano, pa do 10 odstotkov priznane škode. Za izplačila bo v letu 2017 na voljo 3,5 milijona evrov.

Zakon bo tudi podaljšal rok za vložitev zahtevka za zmanjšanje ali odpis obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete. Omogočil bo znižanje ali odpis najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.

Izjemoma bodo lahko tudi fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo vina iz lastnega grozdja in imajo več kot 60-odstotno škodo, grozdje dokupile na širšem območju, bo pa moralo biti poreklo ustrezno označeno.

Predlog zakona so podprli v kmetijsko-gozdarski zbornici, zadružni zvezi, sindikatu kmetov. Direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc je predlagal, da bi dodaten odkup grozdja omejili na posamezno vinsko deželo oz. da bi, kot se je zavzel tudi Zvonko Lah (SDS), okrepili nadzor prevoza grozdja. Strniša je dejala, da so nekatere dežele, npr. Podravje, skoraj v celoti prizadete in grozdja ne bi bilo dovolj, odkup grozdja iz drugih območij pa mora biti nato pri vinu ustrezno označen.

Simon Zajc (SMC) je, tako kot ostale poslanske skupine, napovedal podporo zakonskemu predlogu, je pa predstavnike kmetov pozval, naj razmislijo o alternativnih možnostih pomoči ob tovrstnih dogodkih, npr. z vzpostavitvijo neke vrste vzajemne zavarovalnice, da ne bo morala vedno država priskočiti na pomoč.