STA novice / O Ceti bodo odločali tudi nacionalni parlamenti

Evropska komisija je tako danes članicam EU predlagala podpis, začasno uporabo in sklenitev sporazuma. Podpis v Bruslju pričakujejo na naslednjem vrhu EU-Kanada oktobra letos, začasno pa naj bi se sporazum začel uporabljati, ko ga bodo podprli predstavniki članic v svetu EU in pa poslanci Evropskega parlamenta.

A v celoti bo začel veljati, ko bodo zaključeni tudi nacionalni postopki ratifikacije, kar pomeni, da bodo o njem odločali nacionalni parlamenti. Čeprav je predsednik komisije Juncker minuli teden na zasedanju voditeljev držav in vlad EU dejal, da želi komisija sporazum predlagati kot izključno pristojnost evropskih institucij, se je zdaj pod pritiskom iz nekaterih držav odločila za to, da bo imel značaj mešanega sporazuma.

"Pogledal sem pravno argumentacijo in prisluhnil voditeljem ter nacionalnim parlamentom," je danes priznal Juncker.

Številne države, med njimi Francija, Nemčija in tudi Slovenija, so bile namreč mnenja, da bi morala biti Ceta sporazum mešane pristojnosti EU in njenih članic, kar pomeni, da ga morajo ratificirati parlamenti vseh 28 držav. Ceta in še bolj prelomni sporazum TTIP z ZDA se namreč soočata z veliko dvomi in kritikami v delu civilne družbe.

Evropska komisarka Cecilia Malmström je danes predstavnike članic, ki so po njenih besedah vsi pozdravili in podprli ta sporazum, pozvala, da ga tudi ustrezno branijo pred parlamentarci.

"Sporazum med EU in Kanado je najboljši in najbolj napreden trgovinski sporazum EU do zdaj in želim, da začne veljati čim prej. Zdaj je čas, da pokažemo rezultate. Verodostojnost trgovinske politike unije je na kocki," pa je dejal Juncker.

V okoljski nevladni organizaciji Umanotera so v odzivu že opozorili, da je smiselnost današnje odločitve Evropske komisije vprašljiva zaradi predvidene začasne rabe sporazuma, saj bi DZ glasoval o ratifikaciji sporazuma, katerega določbe bi že bile veljavne in zavezujoče za Slovenijo. V vsakem primeru pa bi DZ po njihovi oceni ratifikacijo sporazuma moral zavrniti, saj je tudi v njem predviden mehanizem arbitražnega reševanja sporov med državami in podjetji, v njem pa vidijo še niz drugih zanje spornih določil.

Ceta, o kateri so se pogajanja zaključila jeseni 2014, bo sicer čez noč odpravila 99 odstotkov vseh carin. Sporazum bo po pojasnilih Bruslja spodbudil tudi trgovino s storitvami in poenostavil priznavanje poklicnih kvalifikacij v reguliranih poklicih, kot so arhitekti, računovodje in inženirji.

Podjetjem iz EU naj bi omogočil tudi konkurenčen nastop na kanadskih javnih naročilih. Prav tako naj bi prispeval k znižanju stroškov podjetij zaradi vzajemnega priznavanja t. i. certifikatov o skladnosti za širok nabor izdelkov, vse od električnih naprav do igrač, zagotavljal pa bo tudi zaščito izdelkom z zaščitenimi označbami porekla. Sporazum navzlic kritikam po zagotovilih Bruslja vsebuje stroga pravila o varstvu pravic delavcev in okolja.