STA novice / Del delodajalcev podpira davčne spremembe, čeprav skromne

"To je prvi korak k davčni reformi, in to pozitiven," je predlog o spremembah dohodninske lestvice z znižanjem obremenitve plač nad 1,6-kratnikom povprečne plače ter razbremenitvi nagrad za doseganje poslovne uspešnosti na današnjem srečanju z novinarji v Ljubljani ocenil Berločnik, sicer predsednik uprave Petrola.

Kot je dodal, imajo v Petrolu zaradi visoke obdavčitve dela visoko strokovno izobraženih zaposlenih velike težave pri iskanju novih kadrov. "Želimo imeti orodje, da lahko stimuliramo kadre, ki ustvarjajo dodano vrednost podjetja," je dejal.

Večini ljudi se zdi pravična takšna obremenitev plač, da se davki in prispevki gibljejo okoli 40 odstotkov, pri nas pa so najvišje plače obremenjene tudi s 60 do 70 odstotki, je spomnila izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Kot je ugotovila, bruto plače v Sloveniji ne odstopajo tako hudo od bruto plač v primerljivih državah, tudi v zahodni Evropi ne, so pa velike razlike v znesku, ki ga zaposleni odnese domov.

Predlog, kot ga je pripravil finančni minister Dušan Mramor, bo za Petrol pomenil višje neto plače za eno tretjino zaposlenih. "Seveda ne zaposlenih na bencinskih servisih, pač pa vseh ostalih," je dejal Berločnik in poudaril, da si vodilni v slovenskih podjetjih ne želijo davčne reforme zaradi svojih plač, pač pa zaradi delavcev. "Lestvico bi lahko spremenili tudi tako, da bi za nas menedžerje ostala obdavčitev enaka," je dodal.

Da gre za korak v pravo smer, sta se strinjali tudi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen in predsednica Ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija Nevenka Kržan. Slovenija si želi novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, je dejala Kržanova, Rantznova pa je opozorila, da vsako leto veliko visoko izobraženih kakovostnih ljudi zapusti Slovenijo. "Te ljudi potrebujemo tukaj," je opozorila.

Kržanovo zelo veseli predlagana razširitev dohodninskih razredov, pozvala pa je tudi k uveljavitvi zgornje meje plač, do katere se še obračunavajo socialni prispevki, kar poznajo v številnih drugih državah. "Če bi bila Slovenija osamljen otok, bi bilo vseeno, kakšne davke ima, a je članica EU in tekmujemo z državami okoli nas," pa je dejal glavni direktor družbe Knauf Insulation Tomaž Lanišek.

Po mnenju sogovornikov Mramor z davčno reformo že zamuja. "Gre za korak v pravo smer, a to so le neke kozmetične spremembe, meni se zdijo premajhne in prepozne," je dejal generalni direktor Microsoft Robert Trnovec.

Podobno je dejal tudi Lanišek. "Na fakultetah še najdemo ustrezne kandidate, a ko jih želimo zaposliti, ugotovimo, da so se že odselili v tujino," je povedal. Odlično se mu sicer zdi, da se slovenski strokovnjaki odločajo za dodatno usposabljanje v tujini, če se potem vrnejo domov. "A ta cesta je trenutno enosmerna," je ponazoril.

Težave pri zaposlovanju visoko izobraženih kadrov imajo tudi v Microsoftu. Ko najdejo ustreznega kandidata in ga zaposlijo, se pogosto zgodi, da kmalu zaprosi za premestitev v kakšno drugo državo znotraj korporacije, saj si izračuna, da bo imel drugje neto plačo višjo, je povedal. "To je nevarno in je treba spremeniti," je pozval.

Reforma, če bo do nje prišlo, pa bo imela po Berločnikovi oceni širši učinek. Z zvišanjem neto plač se bo povečala tudi potrošnja, s tem pa tudi bruto domači proizvod. "O tem imajo zagotovo tudi na finančnem ministrstvu svoje izračune, a se ne želijo pogovarjati tako široko," je dodal.

Vsekakor pa bi se morali na ministrstvu bolj odločno lotiti davčne reforme. Trenutni predlog vsaj malenkost blaži davčni primež, v katerem so zaposleni v zgornjem delu dohodninske lestvice, a ta bi moral biti širši, je dejala Šmučeva. Nad 3000 evrov bruto plače mesečno prejema le 15 odstotkov ljudi, je dejala in menila, da bi moral biti naslednji korak odločnejša širitev dohodninskih razredov.

Šmučeva zato sedanji predlog ocenjuje kot majhen korak, a kljub temu kot znamenje, da se bo nekaj spremenilo, preden bo ura odbila 12.00. Berločnik naslednji korak pričakuje že prihodnje leto.