STA novice / Spremembam zakona o vinu nasprotujejo tudi vinogradniki

Predlog novele bi ponovno dovolil točenje neustekleničenega vina gostinskih lokalih in bi znižal kazni za prekrške. Kot je na današnji seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo pojasnil Zvonko Lah (SDS), želijo s tem omogočiti majhnim vinogradnikom prodajo neustekleničenega vina brez nepotrebnih dodatnih stroškov. Poudaril je, da prepoved neustekleničenega vina v gostinskih lokalih predstavlja za manjše vinogradnike višje stroške pri pripravi vina za trg za manjše količine. S temi stroški se viša tudi cena vina.

Prepoved prodaje neustekleničenega vina je bila usklajena s številnimi predstavniki vinarjev, prišla je na pobudo vinarje, ki so na terenu zaznali težavo nelojalne konkurence, je poudarila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Izpostavila je, da se za stekleničeno vino šteje vino, ki je zaprto in ima nalepko z ustreznimi oznakami, lahko torej tudi v plastičnih ali inox posodah. "Vinogradnik mora dati vino v oceno, dvigniti dokument na upravni enoti in ga priložiti embalaži. Nalepka je lahko napisana tudi na roko," je pojasnila Strniša.

Zagotovila pa je, da so povišanje glob predlagali prav pridelovalci. "Kar sedaj vi predlagate, pa pomeni nižanje glob za velike pridelovalce, za male ostanejo enake," je dodala.

Predlogu novele nasprotujejo tudi vinogradniki in vinarji. Gabršek iz Združenja družinskih vinarjev in vinogradnikov je poudaril, da bi predlagane spremembe vodile v povečanje nelojalne konkurence med vinarji, kar je bil temeljni vzrok za spremembo zakona. V Vinski družbi Slovenije pa so izpostavili predvsem, da se je po spremembi zakona v letu 2013 močno povečal vpis v register vinarjev in vinogradnikov.

Predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič meni, da so slovenska vina kakovostna in da si zaslužijo temu primerno embalažo, ki ohrani to kakovost, pa tudi kupec ima potem do tega vina drugače odnos. "Zakaj bi vino prodajali kot odprto vino, če ga lahko prodamo kot kakovostno vino," je dejala. Poudarila je še, da večina gostiln ne bo vzela od vinarja nefiltrirane malvazije, ker bo kupec rekel, da "to ni to". "Sprejem zakona bi pomenil dva koraka nazaj in bi dal prednost tistim, s katerimi se ne želimo primerjati," je še prepričana Mahničeva.

Spremembe zakona zavrača tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Predsednik odbora za vinogradništvo in vinarstvo pri zbornici Simon Toplak pa je obenem spomnil, da se letno zaraste 400 do 500 hektarjev vinogradov in da bomo, če se bo trend nadaljeval, čez deset let imeli namesto dosedanjih 16.000 hektarjev le še 10.000 hektarjev vinogradov. "Naj bo vino spoštovano, naj bo v steklenicah," je dodal.

Simon Zajc (SMC) je izpostavil veliko večji vpis v register vinogradnikov in vinarjev, ki se je po sprejemu zakona v letu 2013 z 11.000 zvišal na 19.000 registriranih. Na drugi strani pa je Tomaž Lisec (SDS) prepričan, da je vpis večji, ker so bili pridelovalci po zakonu prisiljeni k vpisu. "Samo zato, ker se je vlada odločila, da mora imeti vsakega pridelovalca grozdja vina ali grozdja pod kontrolo," je dodal.

Člani odbora so danes zavrnili vsa dopolnila SDS k zakonu o vinu, s čimer je končana tudi obravnava predloga novele.