STA novice / Združenje delodajalcev z opozorili glede predloga ZL o soupravljanju delavcev (dopolnjeno)

Smole je razočaran, ker predloga zakona ni obravnaval Ekonomsko-socialni svet. Prepričan je, da bi tako lahko vsaj slišali tudi opozorila delodajalcev pa tudi odgovore vlade, kako se bo odzvala, če se bodo uresničila opozorila delodajalcev.

"Želimo si kakovostnega upravljanja z legitimnimi in odgovornimi člani svetov delavcev, da bodo imeli pravico soupravljanja tudi zaposleni in ne bo to le privilegij izbrancev," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Smole.

Samostojni pravni svetovalec v združenju Anže Hiršl je izpostavil, da je treba kakovostne odnose med vodstvom in zaposlenimi graditi in se jih ne da predpisati. Poudaril je pomen široke razprave o novem predlogu zakona, ki bi našla prave koncepte za zakon. "Sodelovanje pri upravljanju je pravica in odgovornost. Predlog zakona pa se ukvarja predvsem s postopki kot takimi, ne govori pa o pravicah delavcev, v prav ničemer pa ne uveljavlja odgovornega odločanja," je dejal Hiršl.

V ZL so se na te navedbe odzvali z odgovorom, da predlog zakona izboljšuje postopke, zaradi katerih se zakon v praksi ne uporablja, hkrati pa tudi opredeli pravice delavcev, tj. o čem lahko kot posamezniki in kolektivno soodločajo, katere organe lahko pri tem oblikujejo in kakšne so dolžnosti delodajalca do njih. Na nekaterih mestih pravice iz veljavnega zakona tudi širi, nikjer pa da jih ne zmanjšuje.

Opozoril je, da predlog zakona uveljavlja popolno imuniteto predstavnikov zaposlenih, ki so varovani tudi v primerih najhujših zlorab obveznosti delovnega razmerja. "Tudi če spolno nadleguje sodelavke, če pretepe delodajalca ali če krade, " je dodal Hiršl.

ZL pri tem poudarja, da predlog zakona določa samo, da mora odpoved zaposlitve v vseh odobriti svet delavcev. Namen te določbe je preprečiti, da delodajalci z zlorabo instituta odpovedi obidejo varovalke po sedanjem zakonu. "Deplasirano pa je predpostavljati, da svet delavcev ne bi dal soglasja k prekinitvi zaposlitve v primeru dokazanega spolnega nadlegovanja ali nasilnih kaznivih dejanj," so poudarili v ZL.

Po predlogu imajo predstavniki zaposlenih tudi več pristojnosti, odgovornost pa se ne širi. "Člani sveta delavcev lahko pogledajo v vsa gradiva, tudi v zaupne podatke, ki so poslovna skrivnost, v ničemer pa za to ne nosijo odgovornosti," je dodal. Predlog zakona tudi ne predvideva nezaupnice svetu delavcev, je dejal Hiršl, na kar v ZL odgovarjajo, da predlog zakona ohranja možnost odpoklica člana sveta delavcev in znižuje kvorum za uspešnost odpoklica.

Hiršl je opozoril tudi na večje obremenitve delodajalca. "Za svetovanje so predvidena neomejena sredstva, za porabljena sredstva tudi ni polaganja računov. Za volitve sedaj delodajalec zagotovi potrebna in nujna sredstva, po novem pa mora kriti vse stroške za volitve. Če malo karikiram, vključno s tridnevnim slavjem, da se je svet delavcev uspel sestaviti," je poudaril Hiršl in dejal, da tu transparentnost v ničemer ni zagotovljena.

Predlog zakona pa po mnenju Hiršla prinaša pomembno opozorilo, da je stari zakon potreben temeljite obnove. "Treba je narediti korak nazaj in premisliti, kdaj sploh nastopi potreba po kolektivnem organiziranju. Ali je to res že pri treh zaposlenih, kot predvideva predlog zakona," je še dodal Hiršt.

ZL je predlog sprememb zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju iz leta 1993, ki določa ekonomsko demokracijo in delavsko soupravljanje oziroma po besedah vodje poslanske skupine ZL Luke Mesca predstavlja "delavsko ustavo", predstavili v začetku marca.

Pri pripravi naj bi izhajali iz številnih študij, ki kažejo, da ekonomska demokracija v resnici odgovarja na številne težave, na katere bi z napačnimi prijemi rade odgovorile desne in sredinske stranke.