STA novice / ZL s sindikatom novinarjev za manj prekarizacije v novinarstvu (dopolnjeno)

S predlaganimi spremembami zakona o inšpekciji dela bi v ZL spremenili ukrepanje inšpekcije. Ta po novem ne bi več izdajala le prepovednih odločb, ampak bi delodajalcu odredila, da delavca, ki se je znašel v prikritem delovnem razmerju, tudi redno zaposli. Delodajalec kršitve ne bo več mogel odpraviti tako, da bo delavca odpustil, ampak ga bo moral v treh dneh zaposliti.

Za spremembe so se odločili po tem, ko je konec lanskega leta v medijskih hišah potekala velika inšpekcijska akcija, v kateri so inšpektorji med prekarci ugotavljali obstoj delovnega razmerja, vendar njeni rezultati še niso povsem znani, je na posvetu spomnil glavni tajnik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič. Po njegovih besedah se prekarizacija novinarskega poklica in s tem povezana tveganja povečujejo, še posebej v tiskanih medijih.

Kot je na novinarski konferenci danes v Ljubljani povedala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, so v nadzoru delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu v 11 medijskih hišah doslej ugotovili 51 kršitev. Te se predvsem nanašajo na opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, ne pogodb o zaposlitvi, čeprav obstajajo vsi elementi delovnega razmerja.

Odločbe o prepovedi dela takšnega delavca so doslej izdali štirim delodajalcem, pri ostalih delodajalcih postopki še potekajo. "Šlo je za res veliko število delavcev, ki niso bili ustrezno zaposleni. Naš cilj je predvsem ureditev razmer, ne kaznovanje - če delodajalci sodelujejo in razmere primerno uredijo, inšpektorat nato ne izda odločb o prekrških," je dejala Trčkova.

Inšpektorat je poleg neustrezne ureditve zaposlitve ugotovil tudi kršitve pri evidencah, v nekaterih primerih je šlo tudi za posredovanje delavcev (ni pa tega posredovanja izvajala registrirana agencija) ter za izplačilo plače prek drugega podjetja, s čimer so se delodajalci izognili enemu od pogojev za obstoj delovnega razmerja.

Jurančič je povedal, da je bilo ob koncu leta 2015 v Sloveniji nekaj več kot 2700 novinarjev, od tega je bilo 68 odstotkov zaposlenih, ostali pa v različnih oblikah samozaposlitve. Od leta 2008 sama potreba po novinarskem delu ni upadla, kar morda glede na splošno prepričanje nekoliko preseneča, vendar pa se je zelo spremenila struktura novinarjev, saj je bilo kar 16 odstotkov manj rednih zaposlitev, je opozoril.

Prekarci so po njegovem mnenju postali talci inšpekcijskega nadzora, saj imajo delodajalci sedaj na voljo dve možnosti - prepoved dela ali pa njihovo zaposlitev. "Nekje so to vzeli precej resno in začeli zaposlovati, medtem ko se nekateri poslužujejo sedaj tudi zaposlovanja prek agencij," je pojasnil.

Ker se je dogajalo, da so delodajalci lahko tiste novinarje, za katere so bili ugotovljeni znaki delovnega razmerja, preprosto odpustili, in to brez odpovednega roka in odpravnine, so se v ZL odločili za spremembe zakona. Zato predlagajo, da bi inšpektorji v takih primerih delodajalcu lahko naložili, da v treh dneh delavcu izročijo pogodbo o zaposlitvi, ga prijaviti v socialna zavarovanja in poravnajo vse zapadle obveznosti, je pojasnil svetovalec v poslanski skupini ZL Marko Kržan.

Kristina Božič je opozorila, da so v sekciji honorarnih novinarjev Dnevnika opažali, da novinarji pogosto pišejo o prekarnosti v drugih sektorjih, čeprav pa so tudi sami v tem položaju. "Kolegi v drugih medijskih hišah, kjer so bile izdane odločbe, še vedno ne vedo, ali so med tistimi, za katere je bila izrečena prepoved dela," je izpostavila. Zaradi tega so, kot je dodala, ti novinarji zaradi inšpekcijskega nadzora še v slabšem položaju.

Če je zakonodaja do zdaj šla na roko delodajalcem, ki svoje zaposlene izkoriščajo v prikritih delovnih razmerjih, bo po novem zakon na strani šibkejših, so prepričani v ZL, ki je organizirala današnji posvet. To je, kot izpostavljajo, pomemben korak v boju proti prikritim delovnim razmerjem in v boju proti prekarnosti, zato upajo, da bo predlog nove tudi med ostalim poslanskim skupinami naletel na podporo.