STA novice / Ministrska pot Bizjak Mlakarjeve se končuje (ozadje)

Poslanci DeSUS bodo počakali na ministričino odločitev glede odstopa ter se na ponedeljkovem srečanju pred sejo DZ odločili, kako ravnati, če bo do glasovanja o premierjevem predlogu za njeno razrešitev prišlo.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je že povedal, da se nagiba v smer, da bi ministrico podprli. Je pa po petkovem srečanju poslanske skupine in ministrov DeSUS poudaril, da se bo Bizjak Mlakarjeva v vsakem primeru vrnila v poslansko skupino DeSUS, ne glede na podporo poslancev. Po Erjavčevih navedbah namreč deli mnenje, da je DeSUS v vladni koaliciji zlasti zato, da uresničuje svoj program in koalicijsko pogodbo.

Erjavec je ponovil, da razrešitev ministrice ni povezana z odnosi v DeSUS, saj da gre za odnos med njo in Cerarjem. Tudi sam zatrjuje, da je Bizjak Mlakarjevo ves čas podpiral, vendar obenem priznava, da težko oporeka premierju pri nameri za njeno razrešitev, če se onadva ne razumeta. Stranka zato tudi ni razmišljala o zaostritvi odnosov v koaliciji.

Odhod Bizjak Mlakarjeve s funkcije skoraj gotov

Minister ima pravico, da na seji DZ brani svoje stališče, mogoča pa je tudi poslanska razprava. Minister je razrešen, če je večina poslancev, ki so glasovali, glasovala za razrešitev. Podporo predlogu so za zdaj napovedale SMC, NSi in ZL, pričakovati jo je tudi od SD, kar pomeni, da je njen odhod s funkcije gotov.

V primeru odstopa pa mora po poslovniku DZ predsednik vlade najpozneje v sedmih dneh po prejemu pisne odstopne izjave ministra o tem obvestiti predsednika DZ. Obvestilo o odstopu se uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila.

Ko se DZ z odstopom seznani, ministru tudi uradno preneha funkcija. Od tedaj ima premier deset dni časa, da predlaga novega ministra ali pa da obvesti DZ, da bo funkcijo začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Vodenje ministrstva za kulturo naj bi začasno prevzel minister iz vrst DeSUS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

O imenih naslednika Bizjak Mlakarjeve v DeSUS uradno še molčijo, čeprav so se nekatera že pojavila v javnosti. Med resnejšimi naj bi bil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Tone Peršak, čeprav je za STA dejal, da o tem nič ne ve. Omenja se še nekdanjega ravnatelja novogoriške gimnazije Bojana Bratino.

Nekateri bi na tem mestu radi videli tudi publicistko Nedo Pagon, a je za STA sporočila, da je v zvezi s tem nihče ni nič vprašal. Je pa ob tem ocenila, da je za ministrstvo za kulturo kot izvršilni organ kulture, ki je državotvorna po svoji zgodovini, dejavnosti in prihodnosti, odgovorna vladajoča stranka in premier. "Ker v novejši zgodovini še nismo imeli vlade, ki bi tako zavzeto, odločno in glasno zagovarjala kulturo in visoko ocenjevala njene vrednote (kajpak skupaj z moralo in identiteto), predlagam, da vodenje ministrstva za kulturo prevzame vladajoča stranka oziroma (ne vem, koliko začasno) kar predsednik vlade; saj ne bi bilo prvič. Pa bi se morda videlo, če in kdaj lahko iz besed kaj nastane," je dodala.

Cerar je sicer že dejal, da pričakuje novo ime od Erjavca, ta pa je poudaril, da mora biti ime usklajeno tudi s Cerarjem.

Sklepi glede idrijskega rudnika le kaplja čez rob

Ministričino kljubovanje izvrševanju sklepov vlade glede idrijskega rudnika je bilo za Cerarja le kaplja čez rob. Že večkrat je bila v središču pozornosti zaradi svojih izjav, nazadnje ob sprejemanju medijske novele, ko je namigovala na finančne lobije na RTVS. Ob tem Cerar ugotavlja, da ni bilo prenove medijske zakonodaje.

Tudi zakonodajnih predlogov je bilo premalo, ocenjuje ter med glavnimi očitki ministrici našteva tudi neizvrševanje Nacionalnega programa za kulturo. Zapisal je še, da je ministrica s svojim delovanjem, predvsem pa nedelovanjem, sprožila za slovensko kulturo negativne posledice in procese.

Bizjak Mlakarjeva se je po predlogu za razrešitev zavila v molk. Pred tem pa je v zvezi z idrijskim rudnikom dejala, da bo prva ministrica, ki bo razrešena zato, ker želi delati po zakonu. Prepričana je, da je ministrstvo v zvezi z idrijskim rudnikom izvajalo sklepe vlade v sklopu svojih pristojnosti.

Bizjak Mlakarjeva za seboj pušča kar nekaj odprtih stvari

V času ministrovanja Bizjak Mlakarjeve so sicer na ministrstvu pripravili novelo zakona o Slovenskem filmskem centru, ki pa je že nekaj časa v usklajevanju z ministrstvom za finance na vladi, sprejeli pa naj jo bi najkasneje junija letos. Do tedaj naj bi bil sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, do konca leta pa še zakon o Slovenski matici.

V javni razpravi je bila tudi novela zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK), ki naj bi bila po prvih načrtih vlade sprejeta do decembra lani, a do tega ni prišlo. Po letošnjem normativnem programu vlade naj bi jo sprejeli najkasneje junija letos.

Novelo zakona o medijih je ministrici po trikratnih popravkih in vetu državnega sveta nazadnje le uspelo pripeljati skozi parlamentarno sito, vendar je koalicija kmalu po sprejetju predlagala ponovne spremembe, ki čakajo na obravnavo v DZ.

So pa bile konec novembra sprejete spremembe zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki jih je Slovenija morala pripraviti zaradi uskladitve z evropsko direktivo na tem področju. Poleg tega je DZ konec novembra sprejel novelo zakona o knjižničarstvu ter v tem tednu novelo zakona o varstvu kulturne dediščine.