STA novice / V koaliciji za zakon o varstvu pred diskriminacijo, v SDS in NSi proti

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je dejala, da je temeljni namen predloga zagotoviti ustrezno organizacijsko samostojnost zagovornika oz. zagovornice načela enakosti. Predlog bo nadomestil sedanji zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, hkrati pa se slovenski pravni red usklajuje s pravnim redom EU. Slovenija je namreč pred dvema letoma zaradi neurejenosti tega področja dobila uradni opomin, je spomnila.

Naloga zagovornika bo zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, osveščanje javnosti, informiranje o tem, kaj je diskriminacija, in svetovanje. Prav tako bo moral izvajati neodvisne študije in analize, objavljati priporočila in izmenjevati informacije s pristojnimi evropskimi organi.

Predlog prepoveduje diskriminacijo zaradi katere koli osebne okoliščine. Postavlja trdnejše temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije, je prepričana Vukova.

Jasna Murgel je v predstavitvi stališča poslanske skupine SMC dejala, da je načelo pravne enakosti eno temeljnih pravnih načel. Izpostavila je problem neprijavljanja diskriminacije, namen predloga pa je po njenih besedah prav ozaveščanje in pomoč pri odpravljanju diskriminacije.

Tako kot v SMC bodo predlog podprli tudi v SD, kjer so zavrnili očitke, da predlog želi utišati kritično civilno družbo in opozicijo. Obe sta ključni za delovanje demokracije, je poudaril Matjaž Han.

Tudi v DeSUS so predlogu naklonjeni. Menijo, da bodo v skladu z njim bolj zaščiteni zlasti tisti, ki so bolj ranljivi za diskriminacijo. Še zlasti pa pozdravljajo samostojnost zagovornika, ki ne bo več delal pod okriljem ministrstva za delo, je dejal Uroš Prikl.

V poslanski skupini narodnih skupnosti menijo, da je predlagani zakon potreben. Prav se jim zdi, da se določa samostojni status zagovornika načela enakosti. Zadovoljni pa so tudi, ker se prepoved diskriminacije nanaša tudi na diskriminacijo zaradi jezika, česar v prvotnem predlogu ni bilo, je dejal poslanec madžarske narodne skupnosti Lazslo Göncz.

V Sloveniji ni nikogar, ki ne bi bil potencialna žrtev diskriminacije, je v predstavitvi stališča poslanske skupine ZL dejal Matej T. Vatovec. Opozoril pa je, da bi moral zagovornik imeti pravico, da s tožbo od sodišča zahteva ustavitev oziroma prepoved začetka ravnanj, ki pomenijo diskriminacijo, če je ogrožen javni interes. ZL bo predlog podprla, če bodo sprejeta njihova dopolnila, je dejal.

V NSi menijo, da predlog pomeni ideološki napad na drugače misleče državljane. Ne strinjajo se s tem, da sta med osebnimi okoliščinami, zaradi katerih je diskriminacija prepovedana, tudi spolna identiteta in spolni izraz, je povedala Iva Dimic.

V SDS pa predlog, ki ga prav tako kot NSi ne bodo podprli, ocenjujejo kot poskus utišanja opozicije in civilne družbe. Po besedah Marijana Pojbiča je zagovornik po tem predlogu "popolnoma političen". Ustanovitev zagovornika je nepotrebna, saj bi se lahko njegove pristojnosti dodelile varuhu človekovih pravic, je menil.