STA novice / Z novim zakonom o prijavi prebivališča tudi do preprečevanja zlorab

Kot je zapisano v gradivu po seji vlade, so se za pripravo novega zakona odločili zaradi vse hitrejših migracijskih tokov in spremenjenih družbenoekonomskih razmer, svetovnega procesa globalizacije in gospodarske krize, skokovitega razvoja informacijske tehnologije ter pomanjkljivosti izvajanja določb sedanjih predpisov na področju prijave prebivališča.

Temeljni namen novega zakona je tako zagotoviti skladnost registra stalnega prebivalstva z dejanskim stanjem nastanitve posameznikov. Na naslov prebivališča je namreč vezanih veliko pravic, zato se v praksi pogosto dogaja, da posamezniki zlorabljajo institut prijave prebivališča, tako da prijavljajo prebivališča na naslovih, kjer dejansko ne prebivajo. V predlogu je tako določena obveznost posameznika, da ob prijavi prebivališča navede resnične podatke o naslovu naselitve.

Eden od ciljev zakona je tudi zmanjšati število ugotovitvenih postopkov in jih tudi skrajšati. Predlog tako določa možnost predhodnega obveščanja posameznikov o prijavno-odjavni obveznosti še pred uvedbo postopka ugotavljanja prebivališča. Predlog določa tudi možnost ugotavljanja začasnega prebivališča za slovenske državljane in ne zgolj za tujce, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji.

V predlogu je po navedbah vlade tudi bistveno bolje urejen institut t. i. zakonskega prebivališča, ki omogoča registracijo prebivališča in iz tega izhajajoče uresničevanje pravic in dolžnosti. Da bi imeli vsi posamezniki, ki dejansko prebivajo na območju določene občine v Sloveniji, prijavljeno stalno prebivališče, zakon opušča stroge pogoje za določitev zakonskega prebivališča. Tako brezdomcem in posameznikom, ki so nastanjeni v zavodu za prestajanje kazni, prevzgojnem domu, vzgojnem zavodu ali zavodu za usposabljanje, omogoča določitev zakonskega prebivališča na naslovu občine. Žrtvam nasilja v družini in žrtvam trgovine z ljudmi pa na naslovu centra za socialno delo.

Cilj predloga je tudi odprava administrativnih ovir, zato opušča nekatere obveznosti, kot so prijava na predpisanem obrazcu in posredovanje določenih podatkov ob izpolnjevanju prijavne obveznosti. S predlogom se zaradi odprave administrativnih ovir tudi podaljšuje najdaljše obdobje prijave začasnega prebivališča z enega na dve leti. Predlog zakona še omejuje število začasnih prebivališč.

Predlog tudi ukinja gospodinjsko evidenco, saj se je sedanja ureditev v praksi izkazala kot neustrezna. Iz naslova skupnega gospodinjstva namreč izhajajo številne pravice posameznikov, zato posamezniki izjave o članstvu v določenem gospodinjstvu pogosto spreminjajo.

Z novim zakonom pa se ohranja policijska prijava, tako za tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje, pa se nastani pri fizični osebi, kot tudi za tujca, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu. Evidenca policijske prijave pa se bo preimenovala v evidenco gostov. Na tem področju je predvidena tudi racionalizacija, saj gostitelji oziroma turistični in gostinski objekti ne bodo več pošiljali podatkov o gostih neposredno policiji, statističnemu uradu in občinam, temveč prek enotne točke, spletne aplikacije Ajpesa.

Kot prekrškovni organ pa predlog namesto inšpektorata za notranje zadeve določa upravne enote. Predlog tudi dopolnjuje kazenske sankcije zlasti zaradi preprečevanja fiktivnih prijav in dopušča možnost, da prekrškovni organi za prekršek izrečejo globo, ki je višja od najnižje predpisane globe.