STA novice / Predlog sprememb referendumske zakonodaje na matičnem odboru brez potrebne dvotretjinske podpore (dopolnjeno)

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je danes nadaljeval obravnavo predloga novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki zakon usklajuje s spremembami ustave s tega področja. Odbor je o noveli enkrat že razpravljal, a so odločanje prestavili, ker se poslanci niso mogli zediniti pri vprašanju, ali mora DZ upoštevati voljo volivcev na referendumu.

V vladnem predlogu je bilo namreč predvideno črtanje določbe, po kateri DZ v enem letu po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. A je takšen predlog naletel na ogorčene odzive, predvsem opozicijskih SDS in NSi. Poslanec NSi Jernej Vrtovec pa je danes kot pogoj za podporo izpostavil rešitev, po kateri DZ takšnega zakona ne bi smel sprejeti v aktualnem vladnem mandatu.

Na današnji seji so po besedah poslanke Lilijane Kozlovič "v iskanju dvotretjinske večine" tudi v koalicijski SMC pristali na to, da določba o enoletnem obdobju ostane v zakonu. Kljub temu pa je od navzočih 17 predlog sprememb podprlo le 10 članov odbora, kar je dva premalo, dva člana pa sta bila proti. Obravnava predloga se je tako končala na matičnem delovnem telesu.

Predlog novele zakona o referendumu je sicer predvsem povzemala spremenjene določbe ustave, po katerih lahko zahtevo za razpis referenduma vložijo le še volivci, na referendumu se glasuje o zavrnitvi in ne več potrditvi zakona, za zavrnitev zakona na referendumu je predpisan kvorum, poleg tega pa so iz referendumskega odločanja izrecno izvzete določene vrste zakonov. Glede slednjega novela natančno ureja postopek odločanja DZ v primeru, ko referenduma ni dopustno razpisati.

S spremembami ustave maja 2013 je bil namreč zakonodajni referendum urejen povsem na novo, zato je treba ustrezno spremeniti tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ustavni zakon je sicer naložil uskladitev zakona s spremembami ustave v letu dni, torej do maja 2014, tako da DZ s spremembami zakona že krepko zamuja.

Daljša razprava med člani odbora se je na današnji seji razvila tudi okoli predloga poslancev SDS za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov. Na njem bi državljane povprašali, ali so za to, da DZ sprejme zakonodajo, v kateri bo določeno, da letno število prosilcev za mednarodno zaščito ne presega števila prošenj za mednarodno zaščito v letu 2015.

Na današnji seji odbora sta iz vrst SDS na to temo razpravljala zlasti Branko Grims in Anja Bah Žibert. Grims je poudaril, da bi morali ljudem dovoliti, da povejo svoje mnenje o tem, koliko ljudi Slovenija še lahko sprejme in nasploh v kakšni državi želijo živeti oz. kako vidijo njeno prihodnost.

Ponovno je izpostavil, da Slovenija za migrante, ki sem prihajajo v zadnjih mesecih, ni prva varna država, in opozoril na pojav t. i. azilnega "shoppinga". Slovenija naj omeji število prosilcev za azil na takšno, ki ga bo zmogla, je dodala Bah Žibertova.

Na drugi strani so poslanci SMC Lilijana Kozlovič, Dragan Matić in Marko Ferluga ocenili, da je predlog nedopusten, strokovno nedorečen in v nasprotju z mednarodnimi konvencijami na tem področju. Zakonsko določanje kvot za sprejem prošenj za mednarodno zaščito je po navedbah Matića v nasprotju z ženevsko konvencijo o zaščiti beguncev in Dublinsko uredbo.

Migracijski tok se je po Vrhu EU-Turčija upočasnil, vlada pa migracijsko krizo obvladuje. Zato je referendum o tem vprašanju v tem trenutku nepotreben, je dodal poslanec. Da predlog SDS sploh ne bi smel biti na dnevnem redu seje, pa je dodala Kozlovičeva. Nazadnje ga je večina v odboru za notranje zadeve za neprimernega ocenila tudi na glasovanju.

Je pa danes odbor večinsko izrazil podporo predlogu novele zakona o upravnih taksah. Ta med drugim zvišuje takse v upravnih postopkih, predvidene so tudi nekatere nove oprostitve plačila takse. Obenem se podaljšuje absolutni rok zastaranja za izterjavo neplačanih taks, in sicer na deset let.