STA novice / Gospodarstvo dvomi v učinke novega zakona o javnem naročanju

"Čeprav smo vsaj v določenih delih lahko zadovoljni s spremembami, ki jih prinaša nova zakonodaja na področju javnih naročil, pa ostaja strah, da na strani ravnanj naročnikov ne bo nič drugače," na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo zakon o javnem naročanju, ki začenja veljati v petek.

Večina odgovornosti namreč ostaja na strani javnih naročnikov. Če bodo ti ravnali bolj transparentno in strokovno ter sodelovali s ponudniki, bodo tudi rezultati za državo in gospodarstvo bistveno boljši, so prepričani. Gospodarstvo tako javnim naročnikom ponuja roko za sodelovanje pri pripravi strokovnih temeljev za boljša naročila ter prenos dobrih praks in znanja o posameznih predmetih javnega naročanja.

Med nedorečenostmi, zaradi katerih dvomijo, da bo novi zakon prinesel resne pozitivne učinke, na GZS izpostavljajo vprašanja, kot so: kako bomo zagotavljali višjo kakovost priprave razpisne dokumentacije, kdo in kako bo nadzoroval javne naročnike pri njihovem delu ter kako se bo zakon uporabljal za doseganje srednjeročnih in dolgoročnih ciljev države v smeri večje konkurenčnosti gospodarstva.

Razmerje med številom izbranih ponudb na podlagi merila najnižja cena/ekonomsko najugodnejša ponudba v Sloveniji je približno 80/20. Evropsko razmerje je približno 70/30 v korist ekonomsko najugodnejše ponudbe. "Še vedno krepko zaostajamo za Evropo in zato izgubljamo tudi na konkurenčnosti," so kritični v GZS.

Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) dvomijo, da bosta kriterij oddaje javnega naročila po ekonomsko najugodnejši ponudbi in zahteva po izključitvi neobičajno nizke ponudbe zaživela v praksi. Še vedno je pričakovati večino javnih naročil le po kriteriju najnižje cene, ki na koncu pomeni oddajo po najvišji ceni v celotnem ciklusu javnega naročila, napovedujejo.

V OZS si tako ne delajo utvar, da obstoječe anomalije v javnih naročilih ne bodo še naprej redna praksa. Za njihovo odpravo bi bila namreč ključna sprememba miselnosti in zavesti ter načina delovanja, najprej s strani javnih naročnikov, seveda pa tudi ostalih deležnikov, soglašajo s kolegi na GZS.

Med dobrodošlimi novostmi pa na OZS izpostavljajo t.i. socialno klavzulo, ki od gospodarskih subjektov zahteva izpolnjevanje zahtev na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Takšno podjetje namreč bolj verjetno izpolnjuje svoje obveznosti do pogodbenih partnerjev in ne daje ponudb po dumpinški ceni.

"Tako računamo na zmanjšanje nezakonite nelojalne konkurence oz. je ta klavzula vsaj korak v to smer," pravijo na OZS, kjer sicer ne pričakujejo, da bo to povsem rešilo ta problem.

Na GZS so tudi zadovoljni, da bo v določenih dejavnostih prepovedano uporabljati ceno kot edini kriterij izbire javnega naročila, da bo večja možnost spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, ter da prihaja do sprememb pri poplačilu podizvajalcev.

Novi zakon o javnem naročanju v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, katerih cilj je večja fleksibilnost postopkov oddajanja javnih naročil in njihova poenostavitev. Zajema tudi področje javnega naročanja na infrastrukturnem področju, ki je bilo doslej urejeno v posebnem zakonu, med glavnimi vsebinskimi novostmi so še prilagoditve mejnih vrednosti naročil, precej postopkov se skrajšuje in poenostavlja, pri pritožbah se zmanjšuje možnost zlorab, komunikacija med naročnikom in ponudnikom pa se uvaja po elektronski poti.