STA novice / Predlogu za noveliranje zakona o zdravstvenem varstvu le podpora NSi in SDS (dopolnjeno)

Poslanec NSi Jožef Horvat je v imenu predlagateljev novele uvodoma poudaril, da predlog na pravičen način ureja regresne zahtevke, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v primeru poškodbe delavca pri delu ali poklicne bolezni uveljavlja od delodajalcev.

NSi tako predlaga, da je odgovornost za plačilo regresnega zahtevka ZZZS v primeru poškodbe, poklicne bolezni ali smrti delavca na strani delodajalca samo v primeru, da je do tega prišlo zaradi velike malomarnosti delodajalca ali namerno. V primeru male malomarnosti pa bi po predlogu NSi ZZZS regresnega zahtevka ne bi uveljavljal, saj vsi delodajalci tako vplačujejo prispevke, je poudaril Horvat.

Po prepričanju NSi je sedanja zakonodaja nepravična predvsem do malih in srednje velikih podjetij, izpostavil je samostojne podjetnike, ki v primeru škodnega dogodka lahko odgovarjajo celo s svojim osebnim premoženjem. Prav tako delodajalci ne morejo tveganja, povezanega z regresnimi zahtevki, zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah, ker te teh storitev ne ponujajo, je še opozoril.

Vlada predloga NSi ne podpira, je pojasnila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ministrica je sicer opozorila, da predlog NSi spreminja "temeljni princip odškodninskega prava, ki pravi, naj škodo povrne tisti, ki jo je povzročil. Nasprotuje tudi temeljnim načelom zakona o varnosti in zdravju pri delu, poleg pa tudi v temeljne obveznosti zakona o delovnih razmerjih.

Po besedah ministrice bi s predlagano ureditvijo bistveno znižali odgovornost delodajalca in standarde varnosti pri delu. Poleg tega po njeni oceni predlog zgolj delno zasleduje načela odškodninske odgovornosti, le ko je bila bolezen, poškodba ali smrt delavca posledica naklepne opustitve izvajanja ukrepov za varnost ali zdravje pri delu, omeji pa odškodninsko odgovornost v primeru hude malomarnosti in v celoti pozabi na odškodninsko odgovornost v primeru lahke malomarnosti, celo kljub izpolnitvi splošnih predpostavk civilnega delikta.

S predlagano rešitvijo bi se po besedah Kolar Celarčeve bistveno znižali standardi odgovornosti delodajalca, hkrati pa bi bila takšna ureditev v nasprotju tudi z drugimi načeli varstva pri delu.

Nepodporo predlogu novele so napovedali v SMC, DeSUS, Združeni levici in SD. Poslanka SMC Maruša Škopac pa je izpostavila, da novela skuša urediti področje zahtevkov za povrnitev stroškov zdravljenja, ki jih ZZZS lahko zahteva od tistega delodajalca, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja pri zaposlenemu.

Izpostavila je primere, ko ima delodajalec na sodišču težavo dokazovati, da določena škoda ni nastala zaradi njegove malomarnosti, ampak je za nesrečo pri delu odgovoren delavec sam. Poleg tega je pogosto zelo težko razlikovati med tem, ali je neka škoda nastala iz malomarnosti ali zaradi naključja, je dejala poslanka in se strinjala, da je treba to področje primerno urediti. In prav to bo po njenih besedah bolj primerno uredilo ministrstvo v predlogu novega zakona o zdravstvenem varstvu, ki da bo v parlamentarni proceduri še letos.

Tudi v DeSUS predloga NSi ne nameravajo podpreti. Poslanec Tomaž Gantar je ocenil, da predlog delodajalce odvezuje odgovornosti za nastanek poškodbe, bolezni ali smrti in bi lahko znižal varnostne standarde. Kritičen je bil tudi do predloga za omejitev višine povrnitve povzročene škode na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove. "Omejitev odškodninske odgovornosti in višine odškodnine daje delodajalcem napačno sporočilo glede obveznosti pri vzpostavljanju in zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu. Predlog novele postavlja ekonomske interese delodajalcev visoko nad zagotavljanje varstva in zdravja delavcev," je še dejal.

Poslanec ZL Miha Kordiš je dejal, da je treba odgovornost delodajalcev za varnost in zdravje delavcev povečati, ne pa zmanjšati. "Delovnih nesreč je preveč in s stanjem na temu področju po definiciji nikoli ne bi smeli biti zadovoljni, še posebej ne bi smeli biti zadovoljni v Sloveniji, kjer se stanje ne izboljšuje," je dejal.

Poslanka SD Bojana Muršič je izpostavila, da gre za enega od dveh vsebinsko enakih predlogov novele, ki jih je v parlamentarno proceduro vložila NSi, drugega bo DZ obravnaval v četrtek. Ugotavljala je, da so odškodninski zahtevki v zadnjem času pogosto tema delodajalskih združenj. Ocenila je, da je to vprašanje, ki ga morajo rešiti vse strani na Ekonomsko-socialnem svetu in da mora biti rešitev posledica soglasja med vsemi deležniki, zato enostransko spreminjanje zakonodaje ob odsotnosti dogovora ni sprejemljivo.

Poslanka NSi Ljudmila Novak je poudarila, da so v stranki "zgolj prisluhnili malim podjetnikom o težavah, s katerimi se soočajo". Podporo predlogu novele je napovedala tudi poslanka SDS Nada Brinovšek. Kot je dejala, lahko odškodninski zahtevki ogrozijo poslovanje nekaterih šibkejših, malih in srednje velikih podjetij. Zato predlagajo odškodninsko odgovornost delodajalca le v primeru, če predpise krši namerno ali iz hujše malomarnosti, v primerih lažje malomarnosti pa ne bi nosil odgovornosti.

Poslanci bodo o predlogu novele glasovali ob koncu današnjega zasedanja.