STA novice / DZ skozi spremembe pri kmetijskih zemljiščih

Predlog novele zakona širi nabor objektov, ki jih lokalna skupnost s prostorskim aktom lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih, ne da bi bila potrebna sprememba namenske rabe, je povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Takšni objekti so npr. čebelnjak, staja, začasni objekti, opazovalnica, dostop do objekta in drugi.

Širitev nabora gradnje objektov je smiselna predvsem zato, da se kmetovalcem omogoči ohranjanje oz. dodatno izboljšanje njihove dejavnosti, je ugotovil Dušan Verbič (SMC). Po besedah Ive Dimic (NSi) bo to omogočilo marsikatero investicijo v kmetijstvu, Franc Laj (NP) pa je dodal, da se s tem izboljšuje konkurenčnost kmetij.

Številne poslance je zmotilo dejstvo, da je vlada med objekte, ki jih bo mogoče graditi brez spremembe namenske rabe kmetijskega zemljišča, uvrstila tudi vetrne elektrarne do nazivne moči enega megavata. "Gre za industrijsko proizvodnjo na kmetijskih zemljiščih, kar je v nasprotju z namenom zakona o kmetijskih zemljiščih," je opozorila Violeta Tomić (ZL).

Do možnosti postavitve vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih so zadržani tudi v NSi. Po predlogu bo sicer mogoče vetrne elektrarne postaviti le na slabših kmetijskih zemljiščih, lokalne skupnosti pa bodo lahko investitorjem naložile še dodatne pogoje in kriterije. Dimičeva je predlagala, da bi morda boniteto teh zemljišč še znižali.

V NSi se tudi sprašujejo, kdo in kako bo nadzoroval, ali investitorji takšne objekte res uporabljajo za kmetijsko dejavnost. "Naj spomnimo na številne črne gradnje razkošnih vil pod krinko objektov za kmetijsko rabo," je dejala Dimičeva.

A bojazni, da bi kozolec postal počitniška hišica, po Verbičevih besedah ni. Nezahtevne objekte bodo lahko gradili le lastniki oz. zakupniki kmetijskih površin, je dejal, Primož Hainz (DeSUS) pa je dodal, da se bodo s sprejemom nove prostorske zakonodaje te določbe, ki motijo tudi poslance njegove stranke, iz zakona o kmetijskih zemljiščih črtale.

V skladu s predlaganimi spremembami bo mogoče načrtovati tudi preselitev kmetijskih gospodarstev, kar je po besedah Strniše pomembna pridobitev za kmetije in tudi lokalne skupnosti, kjer je želja, da se kmetije preselijo iz urbanih sredin.

Novela zakona naj bi tudi poenostavila administrativne postopke pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Med drugim bo skrajšala postopke in občinam olajšala nakup zemljišč, ki jih potrebuje za gradnjo kanalizacije, vodovoda ali cest. Postopki se bodo lahko izpeljali v krajšem času in čeprav se nekateri s tem morda ne strinjajo, je gledano v celoti učinek prav za vse zagotovo bistveno boljši, je dejal Janko Veber (SD).

Uvaja se možnost prenosa lastništva osuševalnih oz. državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti, če te nimajo interesa, pa na namakalno zadrugo. "Gre za neke vrste prikrito privatizacijo, na katero v ZL ne moremo pristati," je o tej določbi dejala Tomićeva. Predlog novele sicer vsebuje tudi nekatere dobre rešitve, zato se bodo v ZL ob glasovanju vzdržali.

Predloga novele zakona pa ne bodo podprli v SDS. Kot je pojasnil poslanec te stranke Zvonko Lah, namreč niso usklajene z lokalnimi skupnostmi in močno posegajo v njihovo delovanje, občinam pa bodo povzročile tudi veliko težav pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. Po drugi strani je Strniša zagotovila, da so pri pripravi obravnavanih sprememb poskušali v čim večji meri slediti predlogom lokalnih skupnosti.

Več poslancev je v razpravi tudi opozorilo, da je zakon o kmetijskih zemljiščih zastarel in bi bil potreben bolj korenitih sprememb od zdaj predlaganih. Tega se zavedajo tudi na kmetijskem ministrstvu, še posebej glede prometa s kmetijskimi zemljišči. Spremembe na tem področju je Strniša napovedala za naslednje leto.