STA novice / Zdravniki v pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe v boj za višje plače (ozadje)

V pogajanjih bodo sodelovali najštevilnejši Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, pa tudi Sindikat zobozdravnikov Slovenije Dens in Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki so poenotili svoje zahteve.

Med drugim se njihove zahteve nanašajo na napredovanja - tako redna kot tudi v nazive. Trenutno lahko v javnem sektorju uslužbenci redno napredujejo do 10 plačnih razredov, medtem pa vlada sedaj predlaga zgornjo mejo do pet razredov. Po besedah predsednika Fidesa Konrada Kuštrina zahtevajo, da se meja teh napredovanj obdrži na desetih razredih.

Predlagajo tudi, da bi lahko po novi kolektivni pogodbi presegli 57. plačni razred, česar sedaj ne morejo. Kot je dejal Kuštrin, je ureditev v sistemu plač v javnem sektorju, da so plačni razredi višje od 57. plačnega razreda "rezervirani samo za politike in funkcionarje", krivično, nepošteno in neprimerno.

Zahteve pa imajo tudi glede napredovanj v nazive. Tako predlagajo, da bi zdravnik lahko napredoval v višjega zdravnika deset let po opravljenem strokovnem izpitu, v starejšega zdravnika pa 15 let po strokovnem izpitu.

Njihove zahteve pa se očitno nanašajo tudi na izboljšanje osnovne plače. Medtem ko zdravniki specialisti danes izhajajo iz 45. plačnega razreda, v spremembi kolektivne pogodbe predlagajo, da bi tisti s šestletno specializacijo začeli iz dveh razredov višje, torej iz 47. plačnega razreda.

Takšnih pogojev pa ne zahtevajo tudi za družinske zdravnike. Ti danes izhajajo iz 43. plačnega razreda in zahtevajo izenačitev z drugimi zdravniki. Ker se Sindikat družinskih zdravnikov Praktik.um v tej točki ni uspel dogovoriti z ostalimi sindikati, ki sodelujejo pri pogajanjih, so se iz teh pogajanj izločili, je za STA pojasnil predsednik Praktik.uma Igor Muževič.

Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za javno upravo jim je zagotovilo to izenačitev, po besedah Muževiča pa bi bilo to izenačitev najbolje rešiti v posebni kolektivni pogodbi za družinske zdravnike, kar da jim tudi omogoča zakonodaja.

Razlike plačil med zdravniki različnih specialnosti Kuštrin utemeljuje z različnim trajanjem specializacij. Specializacija družinskega zdravnika je namreč krajša, traja štiri leta, in bi ne glede na napredovanja v nazive po 40 letih dela lahko prejeli 2,5 do treh letnih plač več kot pa tisti zdravniki, ki so specializacijo opravljali denimo šest let, je dejal.

Zahtevajo tudi sprejem standardov in normativov in njihovo vključitev v kolektivno pogodbo, na podlagi česar bi šli iz uravnilovke v variabilni del plače oz. nagrajevanje po delovni uspešnosti.

Fides se bo skupaj z ostalima dvema sindikatoma v pogajanjih zavzemal tudi za posodobitev dodatkov za posebne pogoje dela. Tako bi nekateri dobili višje dodatke za posebne pogoje, denimo zobozdravniki, ki so večino svojega delovnega časa v prisilni drži, priznali bi jih tudi nekaterim operaterjem.

Njihove zahteve se nanašajo tudi na dopuste. Tako predlagajo, da se v kolektivno pogodbo vnese dogovor iz leta 2012, po katerem so se dogovorili na največ 35 dni dopusta za zdravnike in zobozdravnike, ob tem pa še največ dodatnih 15 dni zaradi težkih delovnih pogojev.

Zahteve naj bi bile težke okoli 100 milijonov evrov

V Fidesu imajo že pripravljene izračune, koliko so težki takšni predlogi, a jih še ne želijo razkrivati. Je pa že nekaj časa jasno, da želijo povprečno zdravniško plačo v višini trikratnika povprečne slovenske plače. Tudi z ministrstva za javno upravo, ki bo glavni pogajalec glede povišanja plač, podatkov o finančnem učinku zahtev za STA niso posredovali.

Po podatkih OECD pa so zdravniki lani v Sloveniji zaslužili približno 2,3-krat toliko, kot znaša povprečna bruto plača. Ta je januarja letos znašala skoraj 1560 evrov, kar pomeni, da zdravniki povprečno zaslužijo 3590 evrov bruto.

Če bi želeli imeti trikratnik povprečne bruto plače, bi moral zdravnik v Sloveniji povprečno zaslužiti 4680 evrov bruto, torej bi se jim plača morala povprečno povišati za skoraj 1100 evrov bruto. Glede na to, da je v državi delovno aktivnih 7500 zdravnikov, pomeni, da so zahteve zdravnikov težke skoraj 100 milijonov evrov na leto.

Vzporedno priprave na stavko

Kuštrin napoveduje, da s svojimi zahtevami ne mislijo kupčevati ali trgovati. "Denar v tej državi očitno je. Če se ga lahko zmeče za banke, ga bo dovolj tudi za zdravnike," je dejal nedavno za STA.

Čeprav se bodo šele začeli pogajati, bi po njegovem mnenju morali biti v tem trenutku že na sredini pogajanj. Praviloma se bodo sestajali vsak teden, če jim to ne bo uspelo, pa na dva tedna.

Hkrati pa se bo Fides vzporedno pripravljal na stavko. Če do konca septembra ne bodo prišli do dogovora, bo "trda predla", je napovedal.