STA novice / Programski svet RTVS podprl stališče vodstva zavoda o noveli zakona o medijih (dopolnjeno)

Na predlog vodstva Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je programski svet zavoda brez glasu proti izglasoval sklep, s katerim se je zavzel za enakomerno razpršenost slovenske glasbe čez ves programski čas na način, da bo njen delež tako v dnevnem kot nočnem času znašal 40 odstotkov.

Lampreht je opozoril, da je vseh 39 glasbenih urednikov Radia Slovenija podpisalo dokument, s katerim so se izrekli proti rešitvam, ki jih novela zakona o medijih prinaša glede deležev slovenske glasbe v radijskih programih. "Takšne rešitve izkazujejo globoko nerazumevanje radijskega medija," je pristavil svetnik Igor Bergant.

Parlamentarni odbor za kulturo je sicer zaradi odložilnega veta državnega sveta pred tednom dni ponovno obravnaval novelo in jo podprl. Iz izjav zlasti poslancev SMC pa je bilo mogoče sklepati, da bo novelo ponovno podprl tudi državni zbor, nato pa se bo koalicija na predlog največje vladne stranke lotila dodatne novelacije zakona.

Če bo 86. a člen novele uveljavljen v zdajšnji obliki, bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Programski svet RTVS se je danes seznanil tudi s predlogom strategije razvoja zavoda za obdobje 2016-2020. "Radiotelevizija Slovenija bo z verodostojnostjo, ustvarjalnostjo in sodobno tehnologijo nosilec razvoja in prva izbira javnosti na področju kakovostnih medijskih vsebin in storitev," je razvojno vizijo opredelil generalni direktor RTVS Marko Filli in dokument ocenil kot ambiciozen.

Med strateškimi cilji je Filli izpostavil stabilizacijo poslovanja, povečanje ciljne gledanosti, poslušanosti in obiska spletnih vsebin ter povečanje dostopnosti in raznovrstnosti ponudbe medijskih vsebin in storitev. Na seznam ključnih projektov pa je uvrstil tudi vzpostavitev sodobnega multimedijskega centra.

Ključni očitek svetnikov je bil, da je strategija vse preveč splošna. Tako je Slavko Kmetič dejal, da gre zgolj za ponovitev že večkrat slišane frazeologije, v kateri ni najti vrednot, ki so značilne za sodobne medijske hiše. Tudi Janez Gril je ocenil, da dokument potrebuje konkretizacijo.

Kritičen je bil tudi Sašo Hribadanesr. Generalni direktor RTVS po njegovem mnenju ni predstavil strategije, ampak le lepe misli. Nekaj svetnikov je pozvalo vodstvo zavoda, naj več pozornosti nameni razvoju koprskega in mariborskega RTV centra. Bolj prizanesljiv je bil Jože Osterman, ki je pohvalil usmerjenost strategije v razvoj človeških virov.

Filli je v nasprotju s svetniki ocenil, da je strategija zelo konkretna, strnjena in temelji na prepričljivi metodologiji. Svetnike je opozoril, da pogrešajo vsebine, ki sploh ne sodijo v strategijo. Namen strateškega dokumenta po njegovih besedah ni v naštevanju vseh aktivnosti za dosego zastavljenih ciljev.

Pri predstavitvi strategije se je Filli dotaknil tudi minulega petletnega obdobja 2011-2015 in ga označil za enega najtežjih v zgodovini RTVS. Kljub temu je zavod po njegovih besedah vseskozi posloval pozitivno, vključno z lanskim letom. V njem je ustvaril 127.331.000 evrov celotnih prihodkov, presežek prihodkov nad odhodki pa je znašal 16.000 evrov. Tudi nadzorni svet je ocenil, da je zavod uresničil cilje iz programsko-poslovnega načrta za leto 2015.

"V letu 2016 prihaja čas tudi za prepotrebne zakonske spremembe, in to ne v obliki dopolnitev obstoječih zakonov, ki pomenijo največkrat parcialno in nedomišljeno rešitev, temveč v pripravi nove razvojno naravnane medijske zakonodaje, ki bo Radioteleviziji Slovenija omogočila nadaljnji strateški razvoj v smeri sodobnih evropskih elektronskih medijev," je še opozoril Filli.

Po današnji predstavitvi predloga strategije razvoja RTVS za obdobje 2016-2020 se njegova obravnava seli na programske odbore. Predlog je že obravnaval svet delavcev, končna odločitev v zvezi s strategijo pa je v rokah nadzornega sveta.