STA novice / Na inštitutu za javno zdravje za zmanjšanje razširjenosti in posledic kajenja

"V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre 10 prebivalcev, četrtina že pred 60. letom starosti," so zapisali na NIJZ. Zaradi kajenja letno po njihovih besedah umre 3600 prebivalcev Slovenije, kar je več kot zaradi vseh nezgod, vključno s prometnimi, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj.

Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, več let pred smrtjo pa preživijo s slabo kakovostjo življenja, so poudarili.

Zaradi pljučnega raka letno umre 1100 prebivalcev Slovenije. A kajenje povzroča še veliko drugih vrst raka, srčni infarkt, možgansko kap, težke bolezni pljuč, sladkorno bolezen, motnje erekcije, bolezni oči, ki vodijo v slepoto, revmatoidni artritis in številne druge bolezni in zdravstvene težave.

Med odraslimi prebivalci Slovenije kadi vsak četrti, med njimi pa je več moških kot žensk. Delež odraslih kadilcev se v obdobju od leta 2007 in 2014 ni spremenil niti skupno niti med moškimi ali ženskami, prav tako pa tudi ne v posameznih starostnih skupinah.

Pač pa se je razširjenost kajenja v zadnjih letih nekoliko zmanjšala med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. Med 15-letniki pa še vedno vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi skoraj vsak osmi, pri čemer ni razlik med spoloma.

Večina prvič kadi že pred polnoletnostjo, po 25. letu starosti pa skorajda nihče več ne začne kaditi. Uspeh, prodaja in dobiček tobačne industrije so v prihodnosti torej odvisni od tega, koliko otrok in mladih bo začelo kaditi. Tobačna industrija zato namenja veliko časa in sredstev za razvoj in izvedbo marketinških pristopov za otroke in mlade in si prizadeva, da bi zavrla sprejetje ukrepov za zmanjševanje prodaje tobačnih izdelkov.

Predlagani ukrepi bodo iz okolja izločili veliko dražljajev, ki napeljujejo h kajenju. Pomembno pa bodo omejili tudi marketinške aktivnosti tobačne industrije.

S celovitim programom ukrepov in doslednim izvajanjem zakonodaje bo mogoče doseči pomembne spremembe, učinkovitost predlaganih ukrepov pa bi izboljšali še ustrezni ukrepi na področju obdavčevanja in s tem cen tobačnih in povezanih izdelkov, je še navedel inštitut.

Predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, o katerem bo prihodnji teden stekla javna razprava, naj bi med drugim prinesel ukrepe za manjšo dostopnost tobačnih izdelkov in popolno prepoved oglaševanj. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je danes napovedala tudi uvedbo tobačnega centa, s katerim bi financirali preventivne programe.