STA novice / Banka Slovenije z dodatnimi pojasnili po objavi mnenja pravobranilca Sodišča EU

V Banki Slovenije ugotavljajo, da je večini odzivov na objavo sklepnih predlogov generalnega pravobranilca skupno to, da "kompleksnega" mnenja pravobranilca ne povzemajo v celoti ali pa zunaj konteksta problematike tolmačijo ugotovitve, stališča in napotke generalnega pravobranilca.

Glede pravobranilčevih navedb, da sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh bankah v finančni krizi iz avgusta 2013 ni niti pravno niti dejansko zavezujoč predpis EU, saj ga države niso zavezane prenesti v svojo nacionalno zakonodajo, v Banki Slovenije pojasnjujejo, da nikoli niso zatrjevali, da je sporočilo zavezujoč predpis.

Kot pravijo, so ves čas trdili, da sporočila Bruslja predstavljajo t. i. mehko pravo oz. razlago komisije glede uporabe in izvajanja splošnih določb temeljne pogodbe EU glede državnih pomoči. Takšna razlaga pa ima, tako Banka Slovenije, posredno zavezujoče učinke za države, ki želijo odobritev komisije za ukrepe pomoči bankam. Na Banki Slovenije so prepričani, da država za odobritev ukrepa državne pomoči mora izpolniti zahteve, ki jih določi komisija.

Pri tem navajajo mnenje pravobranilca, da članica lahko predlaga tudi ukrepe, ki ne izpolnjujejo zahtev komisije, vendar mora pri tem utemeljiti izredne okoliščine, zaradi katerih zahteve niso ustrezne. Generalni pravobranilec v zvezi s tem navaja, da državi o takšnih okoliščinah verjetno ni lahko prepričati komisije. V primeru, da država ne upošteva zahtev komisije in ne uspe z argumenti za odstopanje od pogojev iz sporočila, tvega, da bo njen predlog za odobritev državne pomoči banki zavrnjen.

Slovenija je po navedbah bančnega nadzornika konec leta 2013 takšno presojo opravila in prišla do zaključka, da zahteve Bruslja po popolnem izbrisu lastniškega in podrejenega kapitala v primeru podržavljenih bank glede na ugotovljeno finančno stanje v bankah na podlagi pregledov kakovosti aktive in obremenitvenih testov niso v neskladju s pravili in temeljnimi načeli EU.

Banka Slovenije in vlada sta pri tem do zdaj navajali argument, da popolni izbris podrejenih instrumentov v bankah, ki so po opravljenih pregledih izkazovale visoko negativen kapital, ne predstavlja posega v lastninsko pravico, saj je ta pravica v primeru insolventne banke, če upnik v stečaju ne bi bil poplačan niti delno, vsebinsko votla. Ukrep izbrisa torej po prepričanju Banke Slovenije pomeni le formalno razveljavitev lastninske pravice.

Ob tem ponavljajo, da revidirani podatki o finančnem stanju bank, ki so zaprosile za državno pomoč v letu 2013, kažejo, da so bile banke dejansko insolventne in bi se nad banko brez uporabe ukrepov državne pomoči uvedel stečajni postopek.

Za namene zagotavljanja sorazmernosti ukrepov izbrisa lastniških in podrejenih instrumentov je Banka Slovenije predhodno pridobila tudi neodvisne ocene vrednosti premoženja v primeru stečaja banke. Te so v vseh podržavljenih bankah pokazale, da lastniki in imetniki podrejenih instrumentov glede na predpisani vrstni red poplačila v stečaju banke ne bi bili poplačani niti delno.

Poleg tega po oceni Banke Slovenije razlastitev in izbris podrejencev nista predstavljala okoliščine, ki bi lahko ogrozila stabilnost finančnega sistema. Čeprav je negativno vplival na poslovanje nekaterih finančnih subjektov in na številne male vlagatelje, pa ta vpliv ni bil takšen, da bi bila ogrožena finančna stabilnost.

Glede stališča, da sprememba zakona o bančništvu glede izbrisa lastniškega in podrejenega kapitala ni bila potrebna, v Banki Slovenije navajajo, da članica, ki zaprosi komisijo za odobritev državne pomoči, samostojno odloči o tem, kako bo zagotovila izpolnitev zahtev Bruslja.

V Banki Slovenije ocenjujejo, da je odločitev v veliki meri odvisna od širših ekonomskih in političnih razmer, pri čemer je izjemnega pomena pravočasno ukrepanje. Po drugi strani pa je treba po besedah Banke Slovenije upoštevati tudi, da je lahko glede na resnost finančnega položaja ter nujnost ukrepanja za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema nabor možnih načinov reševanja zelo omejen in so določeni načini reševanja, predvsem s prostovoljno udeležbo zasebnega kapitala, dejansko izključeni.

V primeru, ko Evropska komisija v povezavi z ukrepi državne pomoči zahteva popolni odpis lastniškega in podrejenega kapitala ter so predhodno izčrpane možnosti vstopa zasebnega investitorja, je po prepričanju bančnega nadzornika dejansko edina pot za uresničitev omenjenih zahtev sprememba zakonodaje. Takšne okoliščine so bile tudi v 2013.

V Banki Slovenije se navezujejo tudi na pojasnila pravobranilca, da zahteve Evropske komisije o popolnem izbrisu podrejenih instrumentov in lastniškega kapitala ne pomenijo posega v temeljne pravice vlagateljev, če ti zaradi sprejetih ukrepov niso v slabšem položaju, kot bi bili v primeru, če ukrepi ne bi bili sprejeti.

Če bo torej Sodišče EU v končnem odgovoru ustavnemu sodišču pritrdilo mnenju, da lahko Evropska komisija v primeru, ko vlagatelji v stečaju ne bi bili poplačani niti delno, zahteva popolni izbris lastniškega kapitala in podrejenih instrumentov in s tem ne krši temeljnih pravic vlagateljev, po prepričanju Banke Slovenije ni mogoče hkrati zatrjevati, da je v državi, ki je takšno zahtevo izpolnila, prišlo do kršitve teh pravic.

Ustavno sodišče bo lahko tako kot tudi druga sodišča po mnenju Banke Slovenije zaključilo, da v primeru, ko vlagatelji v primeru stečajnega postopka ne bi prejeli nikakršnega poplačila, ne gre za poseg v temeljno pravico do lastnine.

Ob tem pa na koncu še navajajo, da je v primeru morebitne odločitve ustavnega sodišča o protiustavnosti določb zakona o bančništvu odgovornost na strani države kot zakonodajalca in ne Banke Slovenije kot tiste, ki je ukrepe za sanacijo bank izrekla.