STA novice / Predlogu nove azilne zakonodaje z nekaj dopolnili na odboru zelena luč

Vladni predlog novega zakona o mednarodni zaščiti v veliki meri ohranja obstoječo ureditev postopkov mednarodne zaščite, skladno s prenovljeno zakonodajo EU pa krepi standarde za ranljive kategorije in mladoletnike brez spremstva. Vključuje tudi mehanizme za preprečevanje zlorab sistema mednarodne zaščite, med drugim omogoča postopke odločanja o prošnji za azil neposredno na meji ter ukinja enkratno denarno pomoč.

Kot je na seji pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, je bilo poleg implementacije evropskih direktiv vodilo vlade pri pripravi predloga novega zakona tudi pravočasen odziv na trenutno migracijsko krizo in novonastalo situacijo. Nivo pravic prosilcev se z novim zakonom ne spreminja, obseg pravic pa se po predlogu znižuje tam, kjer te presegajo minimalne standarde iz evropskega okvirja, je Špenga odgovoril na očitke. Ti so iz dela opozicije leteli na ožanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito, del opozicije pa je zagovarjal še ostrejšo azilno politiko.

Člani odbora so na današnji seji odločali o okoli 80 vloženih predlogih dopolnil. Poleg več dopolnil redakcijske narave je odbor na predlog koalicijskih poslanskih skupin sprejel tudi dopolnilo, po katerem se pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito upošteva tudi, ali so imele dejavnosti prosilca od odhoda iz izvorne države izključni ali poglavitni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za mednarodno zaščito, ter ali se od prosilca lahko utemeljeno pričakuje, da bo izkoristil zaščito druge države, kjer lahko uveljavlja državljanstvo.

Po sprejetem dopolnilu se bo lahko izjava prosilca o razlogih za iskanje mednarodne zaščite ob vložitvi prošnje štela kot osebni razgovor, čemur so sicer na današnji seji nasprotovali predstavniki nekaterih nevladnih organizacij.

So pa v koalicijskih strankah opozorilom iz nevladnih organizacij delno prisluhnili. Prvotno predlagan tridnevni rok za vložitev tožbe zoper odločbo, izdano v pospešenem postopku, so z dopolnilom podaljšali na osem dni. V ZL so sicer predlagali še daljši rok in tudi podaljšanje roka za vložitev tožbe zoper odločbo, izdano v rednem postopku, a večina članov odbora njihovega dopolnila ni podprla.

V primeru mladoletnikov brez spremstva s priznano mednarodno zaščito so z dopolnilom koalicije v besedilo vključili tudi določbo, da se bratov in sester praviloma ne loči in da se iskanje članov družine mladoletnika brez spremstva začne takoj po priznanju statusa mednarodne zaščite, če se to še ni začelo.

K primerom, v katerih je lahko prošnja za mednarodno zaščito nedopustna in jo pristojni organ s sklepom zavrže, so z dopolnilom dodali tudi primer, če je glede na okoliščine prosilčevega vstopa jasno, da je v Slovenijo vstopil iz države, ki je članica EU. Po mnenju parlamentarne zakonodajnopravne službe se sicer zastavlja vprašanje skladnosti te določbe z evropskim pravnim okvirom, ki tega primera ne predvideva.

Večina na odboru je ob tem zavrnila vsa predlagana dopolnila opozicije, od katerih so nekatera iz vrst SDS in NSi šla v smer ostrejših rešitev, v ZL pa so z dopolnili želeli ohraniti več pravic prosilcev za azil. Med opozicijskimi predlogi dopolnil so bili tako kvota za dodelitev statusa mednarodne zaščite, odvzem premoženja prosilcem, ki presega vrednost 750 evrov, ožanje kroga oseb, ki se štejejo kot družinski člani prosilca za mednarodno zaščito. Prav tako je večina zavrnila predloge dopolnil, s katerimi bi prosilcem zagotovili informacije v zvezi z njegovim postopkom, pomoč tolmača in brezplačno pravno pomoč ter pravico do žepnine.

Na dnevnem redu današnje seje odbora je bil tudi predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki jo je vložil nekdanji nepovezani poslanec Jani Möderndorfer, sedaj član poslanske skupine SMC. Cilj novele je ustrezna prekrškovna obravnava in sankcioniranje sovražnega govora ter spodbujanja sovraštva na socialnih omrežjih oziroma v javnosti. Möderndorfer pa je danes predlagal preložitev obravnave predloga, kar je večina na odboru podprla.