STA novice / Na odboru DZ polemično o okoljevarstvenem dovoljenju

Spremembe zakona so potrebne med drugim zaradi prenosa evropskih direktiv, je dejala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen ter med predlaganimi spremembami navedla odpravo omejitve okoljevarstvenega dovoljenja na 10 let in določilo, da je treba okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.

Novela bi skladno z evropsko direktivo tudi omogočila, da lahko vlada določi podrobnejša pravila glede določanja mejnih vrednosti emisij, ki lahko odstopajo od vrednosti po najboljših dostopnih tehnologijah (t. i. BAT), če se raven varstva okolja ne bo poslabšala.

Veljavno določilo, da je treba okoljevarstveno soglasje pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja, se je po ministričinih besedah v praksi izkazalo za manj primerno, saj da vlagatelji pri izdaji gradbenega dovoljenja pogosto še nimajo vseh podatkov, ki so potrebni za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.

Inženirska zbornica Slovenije pa je opozorila na potencialno tveganje za vlagatelje, saj bi lahko prišlo do primerov, ko bi bil objekt že zgrajen, ne bi pa smel obratovati. S tem se po njihovem mnenju tudi ne bi skrajšali postopki. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) po drugi strani ni imela zadržkov do prvotnega predloga in je poudarila nujnost pospešitve pridobivanja dovoljenj.

Da se postopki s tem ne bi skrajšali, so menili tudi v okoljskih nevladnih organizacijah. Kot je dejala Senka Vrbica iz mreže tovrstnih organizacij Plan B, bi bilo treba deležnike dobiti "na kup", ne da se usklajujejo v ločenih postopkih, kot velja sedaj.

Koalicija je povzela predlog nevladnikov in odbor je sprejel dopolnilo, po katerem bo treba okoljevarstveno soglasje pridobiti pred začetkom gradnje. Vesna Vervega (SMC) je povedala, da so vlagatelji opozarjali na neustreznost sedanjih določil, da je je bil prvotni predlog druga skrajnost, ki bi lahko pomenil tveganje za vlagatelje.

Za nevladnike in del opozicije je sporen tudi predlog, da se bo ukinila veljavna časovna omejitev okoljevarstvenega dovoljenja. To sedaj velja 10 let in ga je v posebnem postopku mogoče podaljšati. Ministrstvo predlog utemeljuje s tem, da mora upravljalec naprave že sedaj sporočiti vsako spremembo naprave, poleg tega naj bi bile naprave pod stalnim nadzorom inšpekcije, pri predlogu pa da gre za "razumen ukrep za zmanjšanje administrativnih bremen za ministrstvo".

V GZS so opozorili, da gre pri sedanji časovni omejitvi za veliko breme za gospodarstvo. Tudi v SDS, kjer so prvotni zakonski predlog vlade ocenili kot dober, so izpostavili potrebo po zmanjšanju administrativnih ovir in skrajšanje postopkov pridobivanja dovoljenj, sicer se bodo vlagatelji Sloveniji na široko ognili. Ljubo Žnidar (SDS) je menil, da je treba postavljati razumne omejitve, predvsem pa izvajati sprejete zakone.

Uroš Macerl iz Eko kroga je opozoril, da bo s trajno izdajo okoljevarstvenega dovoljenja iz vseh nadaljnjih postopkov javnost izključena. "To je konec demokracije. S sprejetjem takšnega zakona boste uzakonili le neko dogovorno ekonomijo, kjer se bosta pogovarjala kapital in politika, civilna družba pa ne bo več sodelovala," je k s spremembi pozval poslance. Očital jim je, da so hlapci kapitala, ne predstavniki ljudstva.

Franc Trček (ZL) je menil, da je predlog novele protiustaven, med drugim glede pravice do zdravega življenjskega okolja. Izpostavil je, da odpravljanje administrativnih ovir ne sme biti izgovor za nižanje standardov kakovosti življenja in demokratičnega soodločanja.

Predlog novele prinaša tudi nekatere spremembe glede Eko sklada. Za dodelitev sredstev upravičencev je poleg upravne odločbe sedaj potrebna tudi posebna pogodba o dodelitvi sredstev med skladom in upravičencem, po novem pa bo podlaga za dodelitev le odločba. Sklad bo dobil tudi podlago za odvzem neupravičeno dodeljenih sredstev, kar lahko sedaj uveljavlja le z izrednimi sredstvi.