STA novice / Ureditev samostojnega zagovornika načela enakosti v vladni proceduri (tema)

Predlog zakona, ki bo nadomestil veljavni zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, tako določa elemente samostojnosti ter naloge in pooblastila organa. Določeni so tudi postopek za obravnavo primerov diskriminacije pri zagovorniku in njegova inšpekcijska pooblastila, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Predlog jasneje opredeljuje pojem varstva pred diskriminacijo

Predlog po navedbah ministrstva posodablja nekatere določbe veljavnega zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja, kar je potrebno zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti ter zaradi razvoja prava in politike na področju nediskriminacije.

Besedilo jasneje opredeljuje pojem varstva pred diskriminacijo in določa oblike diskriminacije, vključno z njenimi hujšimi oblikami. Po novem bodo imele nevladne organizacije in zagovornik možnost sodelovati v sodnih in upravnih postopkih v primerih diskriminacije ter možnost vložiti samostojno tožbo. Predvidena je pavšalna odškodnina za diskriminacijo.

Priprava predloga in sprejetje zakona nista povezana z begunsko krizo oziroma problematiko starajočega prebivalstva, pojasnjujejo na ministrstvu. Vendar predlog v prvem členu izrecno našteva osebne okoliščine, na podlagi katerih je prepovedana vsakršna oblika diskriminacije. Med okoliščinami navaja tudi narodnost, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje ter starost.

Predlog nekaterih pripomb zagovornika ne upošteva

Aktualni zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc meni, da si "Slovenija po 12-letni agoniji zasluži zgleden primer nediskriminacijske zakonodaje tretje generacije". V izjavi za STA je izrazil obžalovanje, da ni bilo resnejše javne razprave o predlogu in da ta ni usklajen s strokovno javnostjo, denimo z zagovornikom in nevladnimi organizacijami.

Opozoril je, da besedilo brez razlogov ne upošteva nekaterih ključnih in utemeljenih pripomb in predlogov. Vendar pa le celovite rešitve kot medsebojno soodvisna celota lahko prinesejo kakovosten preobrat, meni.

Glede na to znova poziva k odkriti in osredotočeni javni razpravi o rešitvah, ki bodo izpolnile vse domače in prevzete mednarodne pravne obveznosti, denimo tiste po Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pravu Združenih narodov in pravu EU. "Ne zaradi drugih, zaradi nas samih moramo pravice ljudi vzeti resno," je poudaril.

v predlogu med drugim pogreša nekatere ključne vsebinske pravne opredelitve. Manjka denimo opredelitev, kje vse prepoved diskriminacije veže organe javnih oblasti, je poudaril za STA.

Rešitve glede varstvenih poti bi morale biti boljše, meni. Tako zdaj denimo ni jasno, kaj vse so organi oblasti dolžni storiti za zaščito žrtev in za preprečitev diskriminacije.

Pričakoval bi tudi pomemben premik pri vladnem ustvarjanju politik. "Nesprejemljivo je, da se država ne želi zavezati k sprejemu strategije za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije," je opozoril.

Nenazadnje bi morale biti boljše tudi rešitve glede telesa za enakost, meni. Poleg ustreznih in zadostnih pooblastil so potrebni tudi minimalni kadrovski in drugi viri, opozarja. "Očitno so trenutno v igri miselni pridržki," je ocenil.

Vlada je Vernika Šetinca, ki je bil za zagovornika načela enakosti za obdobje petih let prvič imenovan leta 2010, lani znova imenovala na to mesto. Zagovornik je do 1. aprila 2012 deloval na uradu vlade za enake možnosti, potem pa je na podlagi novele zakona o državni upravi prešel pod okrilje ministrstva za delo.

Vernik Šetinc je bil vseskozi, tudi tedaj, ko je zagovornik deloval na uradu za enake možnosti, kritičen do nesamostojnosti tega instituta. Zagovornik v Slovenji ni samostojen državni organ, pač pa en sam uslužbenec urada za enake možnosti, je opozarjal tedaj.