STA novice / Medijska novela tudi nad sovražni govor v spletnih medijih (tema)

Poleg kvot in intervalov predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah, ki so bile v javni in parlamentarni razpravi deležne osrednje pozornosti ter so izvale burno polemiko, novela zakona o medijih prinaša tudi regulacijo sovražnega govora oz. komentiranja v spletnih medijih. Novela opredeljuje, da je za pripravo pravil komentiranja odgovoren izdajatelj medija.

Regulacija komentiranja po mnenju DNS odziv na sovražni govor, po ZNP določbe v tem zakonu nepotrebne

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) omenjeno regulacijo pozdravljajo. V izjavi za STA je predsednica DNS Petra Lesjak Tušek ocenila, da ne gre za cenzuro, ampak za odgovor na vse pogostejše pojavljanje sovražnega govora. Strinja se tudi z opredelitvijo, da je za komentiranje odgovoren izdajatelj in ne odgovorni urednik. "Izdajatelj mora v skladu s svojo odgovornostjo zagotoviti potrebne finančne, kadrovske in tehnične pogoje," je opozorila.

Tudi v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) menijo, da je sovražni govor zlasti na spletu velika težava, ki jo je treba urediti, vendar razumno. Sovražni govor je po besedah predsednika ZNP Tina Mamića v zakonodaji že prepovedan, zato ne vidi razloga, da bi ga posebej izpostavljali še v zakonu o medijih. Za žalitev v pismih bralcev že po sedanji zakonodaji ni odgovoren zgolj avtor pisma, ampak tudi odgovorni urednik in izdajatelj, je spomnil v izjavi za STA.

Ob tem je dodal, da je vlada resda zakon pripravljala dolgo in z javno razpravo, kar je pohvalno. A mnenja novinarske stroke po njegovem mnenju ni dovolj upoštevala. V primerjavi z osnutkom pa je končni predlog novele zakona o medijih vendarle bolj natančen v delu, ki govori o regulaciji sovražnega govora oz. o odstranjevanju spletnih komentarjev s sovražnim govorom, je ocenil Mamić.

Za zahtevo popravka 30 dni časa

Novela določa tudi rok vložitve zahteve za objavo popravka. Tega bo v skladu z novelo, ki v tem delu sledi odločbi ustavnega sodišča, zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od same objave. Lesjak Tuškova je sicer razočarana, da vlada oz. ministrstvo ni vsebinsko pristopilo k zakonski opredelitvi popravka, ampak se je zateklo h tehnični opredelitvi, zgolj da zadosti odločitvi ustavnega sodišča.

V javni in parlamentarni razpravi pa so bile bistveno večje pozornosti deležne določbe, ki urejajo kvote predvajanja slovenske glave na radijskih postajah. Tako na javnem Radiu Slovenija kot na komercialnih postajah so opozorili na po njihovem mnenju pretiran poseg v uredniško politiko in izrazito spreminjanje zvočne podobe radia.

Po koalicijskem dopolnilu, ki ga je v torek v drugi obravnavi sprejel DZ, bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Novela zakona o medijih po oceni DNS premalo ambiciozna; prav tako naj bi zgrešila prednostne vsebine

Valutni popravki kazenskih določb, usklajevanje z odločbami ustavnega sodišča in kvote slovenske glasbe, ki so predmet novele, so sicer po mnenju DNS slabo izbrani, premalo ambiciozni in nikakor ne prednostni popravki. V DNS že vrsto let pozivajo h koreniti in sistematični prenovi zastarele medijske zakonodaje.

Lesjak Tuškova je zato poudarila, da bi bilo treba zakon o medijih začeti spreminjati že pri sami definiciji medija. Po njenih besedah je nujno na novo premisliti javni interes, na novo regulirati popravek in odgovor ter uvesti zavezujoče mehanizme uredniške avtonomije.

Posebej je predsednica DNS opozorila, da bi morala nova medijska zakonodaja zagotoviti transparentnost postopkov pri menjavah lastništev medijev in na novo definirati koncentracijo lastništva. Ob tem je spomnila, da so se vse slabosti sedanje nezadostne regulacije lastninjenja znova pokazale pri nedavnih prodajah medijev.

V DNS ne vidijo razloga za zavlačevanje pri pripravi novega zakona o medijih. Za slovenske medije, novinarje in državljane bi bilo po njihovem mnenju bolj smotrno, če bi vlada sprejela odgovornost in se lotila temeljite prenove zakonodaje. Ker gre za zahteven projekt tudi v političnem smislu, pa bi se ga vlada morala lotiti že ob začetku mandata, so še dodali.