STA novice / Odbor za končanje zakonodajnega postopka za Möderndorferjev predlog zakona o pogrebni dejavnosti

Kot je pojasnil državni sekretar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti, je predlog zakona že bil v javni razpravi, v obravnavo na vladi pa bo posredovan v drugi polovici februarja.

Cantarutti je pojasnil, da njihov predlog tako kot poslančev loči med pogrebno dejavnostjo in upravljanjem pokopališč. Pokopališka dejavnost je v obeh predlogih v pristojnosti občin, oba tudi uvajata visoko raven standardov in normativov za izvajanje pogrebne dejavnosti.

Bistvena razlika pa je pri načinu izvajanja pogrebne dejavnosti oz. delitvi pogrebnih storitev, ki se bodo izvajale kot gospodarska javna služba, in tistimi, ki se bodo izvajale na prostem trgu.

Prav vladna izhodišča pa so očitno še spodbudila Möderndorferja k pripravi svojega zakona, saj, kot je dejal, se je jeseni izkristaliziralo, da "se bo šlo v pretežno tržno dejavnost".

Sam je predlagal jasno razmejitev pogrebnih dejavnosti, ki so predmet javne službe, in tistih, ki to niso. Med prve pa bi sodili pokop pokojnikov, zagotavljanje 24-urne dežurne službe za prevoz pokojnikov znotraj lokalne skupnosti oz. prvi prevoz pokojnika ter priprava in izvedba minimalnih pogrebnih dejavnosti.

Pri tem je Möderndorfer večkrat kot ključno izpostavil ohranitev javnega interesa na tem področju. Kot je opozoril, je razlika, ali se predpiše obvezne javne gospodarske službe in se tam, kjer je nimajo, dopusti tudi drugačna organizacija, ali pa se reče, da javne gospodarske službe niso nujne, tiste, ki so, pa lahko delujejo naprej. Möderndorfer svari, da bi lahko v tem primeru prišlo v posameznih lokalnih okoljih do ukinjanja določenih služb, "da bi nekdo lahko zaslužil".

Leo Kremžar iz Skupnosti občin Slovenije je izpostavil nasprotje med vladnim sklepom in odločbo ustavnega sodišča. Sklep vlade namreč po njegovih besedah zavezuje, da se bo pogrebna dejavnost izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost, medtem ko je ustavno sodišče "reklo, da gre za dejavnosti, ki ne sme biti tržna dejavnost".

Tudi po mnenju občin, je dodal, ta dejavnost ne smela biti prepuščena trgu oz. bi lahko bila v delu, ki je dejansko že danes na trgu. Nasprotno so v Obrtno-podjetniški zbornici bolj naklonjeni vladnemu predlogu.

Andrej Benko je dejal, da v družinskem podjetju že 25 let opravljajo pokopališke in pogrebne storitve. Po ukinitvi pogrebnine, ki je zdaj socialna kategorija, vse stroške nosijo običajno sorodniki in "če nekdo plača te storitve, ima pravico tudi do izbire izvajalca". Zavrnil je nekatere očitke na račun zasebnikov, obenem pa pozdravil uvedbo nadzora in minimalnih standardov na tem področju.

Podporo danes obravnavanemu zakonu je izrazil Franc Trček (ZL), medtem ko so imeli ostali poslanci več pomislekov, čeprav so pozdravili Möderndorferjevo pobudo in današnjo razpravo. Franc Breznik (SDS) je dejal, da bi si na področju pogrebne dejavnosti želeli slediti delni liberalizaciji trga.

Po oceni Uroša Prikla (DeSUS) pregrado med javnim in zasebnim delajo umetno, saj je na tem področju zasebna gospodarska pobuda prisotna že sedaj. Kot je poudarila Vojka Šergan (SMC), pa bi z zakonom morali zagotoviti vsem, ki že sedaj delujejo - tistim, ki so se organizirali v javno gospodarsko službo in zasebnikom - zagotoviti enakopravne pogoje za delovanje na trgu.

Po mnenju Mateja Tonina (NSi) je predlagatelj izhajal iz primera Žal in bi bilo nepravično, da bi na tem primeru delali zakon za celo državo.