STA novice / Odbor in komisija DZ pozivata k ureditvi preglednosti delovanja kolektivk

S predlogom zakona naj ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) uredi tudi večjo vključenost imetnikov pravic v sprejemanje ključnih odločitev kolektivnih organizacij, piše v sklepu, ki so ga sprejeli na predlog koalicije.

So pa poslanci zavrnili vsebinsko podoben sklep poslanske skupine SDS, na zahtevo katere je bila današnja skupna seja tudi sklicana. Z njim bi MGRT pozvali, da v sodelovanju z zainteresirano javnostjo nemudoma enotno uredi področje delovanje kolektivnih organizacij in razdeljevanja zbranih sredstev na način, da se zagotovi transparentnost, pravičnost in spodbujanje slovenske kulture in ustvarjalnosti.

V SDS so sklic seje zahtevali, ker menijo, da je delovanje in upravljanje s sredstvi, ki jih zberejo kolektivne organizacije, ni urejeno transparentno in pravično. Kot je poudaril Tomaž Lisec, pa nepreglednost zbranih sredstev in razdeljenih avtorskih honorarjev ni edina težava.

Med drugim se v javnosti pojavljajo obtožbe o zelo visokih in nepreglednih zneskih, ki naj bi si jih v obliki sejnin in podobnih prejemkov delila vodstva kolektivnih organizacij, posebna težava pa naj bi po trditvah velikega števila avtorjev bila tudi sama delitev sredstev med njimi, je povedal Lisec.

Kot je pojasnila državna sekretarka na MGRT Margareta Guček Zakošek, so se na ministrstvu že lani spomladi lotili priprave predloga zakona o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic, trenutno je predlog v medresorskem usklajevanju. Kolektivno upravljanje avtorskih pravic so izvzeli iz zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), v katerem je bilo urejeno doslej.

Priprave zakonskega predloga so se, kot je poudarila, lotili na transparenten način in o njegovi pripravi obvestili vse kolektivne organizacije in uporabnike. Na osnutek so, ko so ga prvič dali v javno obravnavo sredi avgusta, prejeli več kot 40 pripomb. Na ministrstvu si želijo, da bi predlog, s katerim želijo zagotoviti večjo preglednost delovanja kolektivnih organizacij in večjo vključenost uporabnikov pri sprejemanju ključnih odločitev kolektivnih organizacij, v DZ prišel že februarja.

V.d. direktorja urada za intelektualno lastnino Vojko Toman se je strinjal, da upravljanje s sredstvi, ki jih zberejo kolektivne organizacije, ni pregledno. Izpostavil je, da ZASP v določenih delih ne vsebuje dovolj jasnih določb, kar za urad pomeni omejitev v smislu nazora nad sredstvi.

Predstavniki kolektivnih organizacij pa so nasprotovali oceni SDS o nepreglednosti njihovega delovanja in drugim očitkom. Po besedah direktorja Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) Viljema Marjana Hribarja deviacije niso splošno razširjen pojav v kolektivnem upravljanju.

Direktor Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Zavod AIPA) Gregor Štibernik tudi meni, da že sedaj veljavni zakon dopušča široke možnosti in da urad za intelektualno lastnino potrebuje le jasno metodologijo nadzora.

Avtorji pa težavo vidijo predvsem v izvajanju nadzora. Kot je povedala predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije Tinkara Kovač, učinkovit nadzor omogoča že obstoječa zakonodaja.

Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS) v osnutku novega zakona pogreša oceno stanja, vlado pa je pozval, naj pri vseh nadaljnjih korakih posluša in tudi sliši kolektivne organizacije.

Uroš Prikl (DeSUS) pa meni, da so transparentnost, preglednost in pravičnost dobra podlaga za to, da MGRT pripravi tak zakon, ki bo vsem deležnikom optimalno ustrezal.