STA novice / Za informacijskim pooblaščencem rekordno leto (dopolnjeno)

Prelesnikova je na novinarski konferenci pojasnila, da so v iztekajočem se letu med drugim pripravili šest smernic in poročil, več kot 1500 pisnih mnenj, sprejeli več kot 2400 klicev in odgovorili na preko 160 novinarskih vprašanj.

Informacijski pooblaščenec je do 15. decembra prejel 611 pritožb, od tega 291 pritožb zoper zavrnilne odločbe, 305 pritožb zaradi molka organov in 15 pritožb zoper poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom.

V letošnjem letu so na novo odprli 752 inšpekcijskih zadev, kar je več kot lani, ko so jih odprli 628. Informacijski pooblaščenec je izdal tudi tri odločbe o biometriji, 12 dovoljenj za povezovanje zbirk in sedem dovoljenj za iznos.

Prelesnikova je ob tem omenila nekatere odmevnejše zadeve, s katerimi so se ukvarjali v minulem letu. Tako so novinarji in drugi prosilci tudi z njihovo pomočjo med drugim prišli do avtorskih in podjemnih pogodb izbranih profesorjev ljubljanske univerze, noveliranega investicijskega programa TEŠ, poročila o okoljskem skrbnem pregledu Cinkarne Celje, do odgovorov o nadzoru nad delom slovenskega veleposlaništva v Parizu in do informacij o pogodbah Telekoma Slovenije z drugimi poslovnimi subjekti v zadnjih petih letih.

Ljubljanska občina je morala prosilcem na pobudo informacijskega pooblaščenca posredovati podatke o tožbi proti Slovenskim železnicam zaradi pogodbe o nakupu zemljišča, mariborska občina pa dokumente o poslih ki jih je sklenila z Mariborskim vodovodom v času županovanja Andreja Fištravca. Slovenske železnice pa so morale po opozorilu informacijske pooblaščenca prenehati z zbiranjem lokacijskih podatkov s pomočjo potniških vozovnic s čipom.

Veliko se je informacijski pooblaščenec ukvarjal z aplikacijo Supervizor. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je morala na njihovo pobudo aplikacijo posodobiti tako, da so javnosti dostopni le podatki o prejemnikih in zneskih avtorskih honorarjev za zadnjih 10 let in ne več za daljše obdobje. Prav tako je morala KPK onemogočiti indeksiranje pravnih oseb iz podatkov Ajpesa oz. iskanje le po imenu in priimku.

Prav tako je bil urad dejaven na področju sprejemanja zakonodaje. Kot je pojasnila Prelesnikova, so izdelali 105 mnenj o predpisih v postopku sprejemanja.

Nasprotovali so, da bi zakonodajalec s spremembo zakona o dostopu do informacij javnega značaja skozi stranska vrata dosegel zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev pri pridobivanju informacij. Na pobudo pooblaščenca je ureditev za zdaj ostala nespremenjena in zajema samo zaračunavanje materialnih stroškov.

Pozivali so k previdnosti pri varstvu osebnih podatkov v kontekstu prenosa bonitetnega sistema Sisbon na Banko Slovenije. Obenem pa so nasprotovali poskusu, da bi se Banka Slovenije izvzela iz kroga zavezancev po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Med osrednjimi temami prihodnjega leta je Prelesnikova omenila skorajšnjo pripravo evropske uredbe, ki bo nadomestila 28 nacionalnih zakonodaj s področja varstva osebnih podatkov. Uredba naj bi po njenih predvidevanjih začela veljati šele konec leta 2017.

Obetajo si tudi normativno ureditev področja brezpilotnih letalnikov in podzakonsko ureditev zaračunavanja materialnih stroškov v postopku pridobivanja informacij javnega značaja, je med drugim še povedala informacijska pooblaščenka.