STA novice / Na javni predstavitvi precej podpore predlogu zakona o gozdarskem podjetju

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je uvodoma povzel že znane razloge za sprejem novega zakona, ki predvideva ustanovitev podjetja za upravljanje z državnimi gozdovi, odgovoril pa je tudi na nekatera vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo pri njegovi obravnavi. Glede 20 milijonov evrov visokega vložka iz državnega proračuna za namen ustanovitve podjetja je dejal, da potrebuje družba dovolj obratnega kapitala.

Poudaril je tudi, da bo lahko podjetje letno na trgu ponudilo vsaj milijon kubičnih metrov lesa in da bodo njegovi prihodki višji od 50 milijonov evrov. Dejal je še, da bodo lahko celotno količino lesa iz državnih gozdov po ocenah predelali v Sloveniji in da ni delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v ničemer ogroženo.

Tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menijo, da je predlog zakona dobra osnova za oživitev lesnopredelovalne industrije. Državni sekretar Aleš Cantarutti je prepričan, da ji bo lahko novo podjetje po tržnih pogojih zagotavljajo ustrezne količine kakovostnega lesa, podjetja pa bodo dobila dolgoročnega partnerja in bodo lahko načrtovala svoj razvoj.

Podobno je dejal Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete. Meni, da bo lahko država prek novega podjetja oskrbovala domači trg s hlodovino in poskrbela za ponoven zagon lesnopredelovalne industrije. V Sloveniji se že pojavljalo podjetja z nemasovno proizvodnjo in unikatnimi izdelki, kar je treba še bolj spodbujati, je dejal.

Prvi mož Marles hiš Bogdan Božac predlogu zakona ekplicitno ne nasprotuje, je pa izrazil nekaj strahu, saj bo novo podjetje zavezano pravilom zakona o javnem naročanju. Njihove izkušnje kažejo, da je najpogostejši kriterij pri javnem naročanju najnižja cena, zato se mu zdi pomembno, da bodo od ponudnikov, ki se bodo potegovali za dela v gozdu, zahtevali primerne reference, kadre in strojno opremo, "v nasprotnem primeru bo to pomenilo samo propad naših gozdov".

Direktor podjetje Lesna vrata Gorazd Ulbl predlog zakona podpira, tudi osnovi vložek v višini 20 milijonov evrov se mu ne zdi tako velik, saj lahko na račun tega v prihodnosti veliko pridobimo. Se je pa strinjal, da je treba spodbujati tista podjetja, ki so že na trgu in ki delujejo uspešno.

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem ocenjuje, da vsebuje predlog zakona vsa potrebna določila za primerno upravljanje z gozdovi, je pa opozoril na kratko časovnico za ustanovitev podjetja. Kot pravi, "gozd 1. julija pričakuje ogretega atleta v startnem bloku, ne pa takšnega, ki bo takrat v športni trgovini iskal športne copate".

Predlog je podprl tudi podžupan občine Kočevje Roman Hrovat, pri čemer je predlagal nekatere dopolnitve, med drugim to, da bi imelo podjetje sedež na območju njihove občine.

Drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb je dejal, da je sodišče v predlogu zakona načeloma prepoznalo prednosti ustanovitve podjetja, je pa opozoril na določene nejasnosti in pomembnejša tveganja. Iz predloga med drugim ni jasno razvidno, s kakšnim namenom bo podjetje najemalo posojila, za katere so vnaprej zagotovljena državna poroštva v višini 20 milijonov evrov.

Največ pomislekov oz. pripomb na predlog zakona pa imajo zdajšnji koncesionarji in zaposleni. Direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec Silvo Pritržnik je ocenil, da dejavnost upravljajo z usposobljenimi ljudmi in ustrezno tehnološko opremo, kar so gradili leta in leta. Upa, da bodo v okviru uvajanja sprememb to znanje nadgradili, ne pa uničili. Vložek v višini 20 milijonov evrov se mu ne zdi smotrn, saj takšno opremo že imajo koncesionarji, zato bi denar raje namenil neposredno za zagon lesnopredelovalnih podjetij.

Marjan Ferčec iz Sindikata gozdarstva Slovenije je opozoril, da niso zaposleni pri sedanjih koncesionarjih v predlogu zakona nikjer omenjeni in da poslušajo zgolj pričakovanja ministra, da naj bi delo v prihodnje opravljali tisti, ki ga opravljajo zdaj. Tudi on se boji najnižje cene na razpisih in tega, da bodo na razpisih delo dobili tisti, ki nimajo urejenih delovnih razmerij in ostalih zadev.

Minister Židan je obljubil, da bodo v največji možni meri upoštevali pripombe računskega sodišča in predloge drugih razpravljalcev ter predlog zakona z dopolnili koalicije še izboljšali.