STA novice / V javni razpravi osnutki treh zakonov s področja urejanja prostora in graditve objektov

Slovenija je prvo krovno ureditev področja urejanja prostora in graditve objektov dobila v začetku leta 2003, z zakonoma o urejanju prostora in o graditvi objektov, vendar je kmalu prišlo do drobljenja te ureditve, zaradi česar se je pokazala potreba po celostni prenovi zakonodajnega področja.

Ministrstvo ugotavlja, da je bila regulacija prostora doslej pogosto preveč podrobna, kar je povzročalo težave. Rešitve v osnutku zakona o urejanju prostora predstavljajo nadgradnjo obstoječega sistema, saj bi bilo po mnenju ministrstva "skrajno neprimerno menjati ta okvir v času, ko je polovica občin že prešla na zadnjo generacijo prostorskih aktov, občinskih prostorskih načrtov".

Rešitve gredo zato v smeri povečanja prožnosti prostorskega načrtovanja, nekaterih novih postopkovnih mehanizmov in vzpostavitve manjkajočih vsebin prostorskih aktov. Slednje se tiče predvsem opredelitve območij naselij kot ključnega načrtovalskega koraka za njihov nadaljnji razvoj.

Postopek priprave državnega prostorskega načrta je v osnutku znova umeščen v isti zakon kot prostorsko načrtovanje na lokalni ravni. Med predlaganimi novostmi je tudi prostorski svet vlade, ki bo odločal v primerih, ko pri pripravi občinskega in državnega načrta pride do neusklajenosti med deležniki in zamud v postopkih.

Temeljni cilj gradbenega zakona je zmanjševanje tveganja za investitorje, zato so v osnutek zakona vgrajeni inštrumenti, ki mu zagotavljajo možnost faznega zavarovanja investicijskega procesa.

Prav tako omogoča pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bistveno manj obsežne dokumentacije, kot je to predvideno v veljavni zakonodaji. Zato je predlagano, da se presoja, ki se opravi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, omeji izključno na dokazovanje ustreznosti umestitve nameravanega posega v prostor glede na določbe prostorskih aktov in predpisov.

Dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev, izdelava podrobnih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na fazo izvedbe, pa ne bodo več del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, temveč bodo potrebni ob prijavi začetka gradnje.

Med vidnejšimi novostmi v osnutku zakona je tudi združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, ki stremi k racionalizaciji postopkov, saj bi se po novem vodil samo en postopek dovoljevanja. Osnutek zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih pa gradi na temelju obstoječega sistema pogojev in postopkov za pridobitev licenc in pooblastil in ga nadgrajuje, pri čemer je v primerjavi z veljavnim zakonom o graditvi objektov že zaradi ločitve v poseben zakon koncept bolj jasen, so zapisali na ministrstvu.

Predlagana je regulacija dejavnosti, osnutek zakona pri vseh reguliranih poklicih (pooblaščeni arhitekt, krajinski arhitekt, prostorski načrtovalec geodet in inženir) kot ustrezno izobrazbo predvideva magistrski nivo izobrazbe. Ministrstvo želi še pred nadaljevanjem postopka pridobiti odziv širše in strokovne javnosti na pripravljena gradiva, pripombe in predloge pa zbira do 20. januarja 2016.