STA novice / Na vladno sejo prihaja novela zakona o medijih

Nova ureditev deleža predvajanja slovenske glasbe, ki je že ob prvem osnutku naletela na posebej buren odziv, v predlogu ostaja pri tem, da mora dnevni čas predvajanja vsebovati najmanj deset odstotkov slovenske glasbe oz. polovico 20-odstotne kvote. Najmanj 70 odstotkov tega deleža mora predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, iz česar so izvzeti programi, ki predvajajo pretežno instrumentalno glasbo. Najmanj četrtino tega deleža pa mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma.

Delež izvajalcev, ki niso starejši od 25 let, je bil iz predloga novele zakona o medijih izpuščen. Novost pa je evidenca skladb, s pomočjo katere bo mogoče opredeliti glasbo, ki ni starejša od dveh let. Ta bo dostopna na spletni strani ministrstva za kulturo, ki bo z njo tudi upravljalo, podatke o skladbah pa bodo morali priglasiti avtorji oz. izvajalci sami. Kot še določa predlog, temu deležu ne bo treba zadostiti, v kolikor bo v evidenci manj kot sto skladb.

Predlog, ki se ga bo v petek lotila vladna ekipa, tudi določa obveznost izdajatelju, ki omogoča komentiranje v okviru svojega medija, da oblikuje pravila komentiranja in jih javno objavi na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, pa mora biti umaknjen v najkrajšem možnem času po prijavi oz. najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi. Predlagana rešitev je povezana z vprašanjem odgovornosti za objavljene vsebine, ki je ustrezno rešeno že v veljavni določbi 18. člena zakona o medijih, ki določa, da odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo.

Prav tako predlog novele določa rok vložitve zahteve za objavo popravka. Objava popravka se tako lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od objave obvestila. Takšno spremembo je zahtevalo ustavno sodišče v odločbi z 21. oktobra 2010.

Poleg tega predlog spreminja določbe o inšpekcijskem in prekrškovnem nadzoru nad izvajanjem zakona. Po veljavni ureditvi inšpekcijski nadzor opravlja ministrstvo za kulturo, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) pa le strokovno nadzorstvo nad izvajanjem posameznih zahtev in omejitev na področju radijskih in televizijskih programov, pri čemer nima možnosti izreka kazenske sankcije v obliki glob.

S prenosom opravljanja inšpekcijskega in prekrškovnega nadzora na en organ, to je AKOS, bo po pričakovanju ministrstva dosežena večja hitrost in učinkovitost postopkov nadzora. V vseh ostalih primerih pa bo nadzor, tako kot doslej, še vedno opravljalo ministrstvo oz. njegov organ v sestavi, inšpektorat za kulturo in medije. S takšnim predlogom ministrstvo sledi rešitvi iz zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, kjer inšpekcijski in prekrškovni nadzor že v celoti opravlja AKOS.

Prvi osnutek novele zakona o medijih je sicer v času javne razprave naletel na buren odziv. Predvsem je razburil izdajatelje radijskih in televizijskih programov, ki so celo pozvali k razrešitvi ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Ministrstvo je zato na podlagi pripomb pripravili nov osnutek, ki je bil v razpravi do 21. julija.

Precej kritik v prvem osnutku je letelo na predlog o odgovornosti odgovornih urednikov medijev za vsebino komentarjev, bralcev, poslušalcev in gledalcev. Že v drugem osnutku te odgovornosti ni bilo več, enako pa velja za zdajšnji predlog, ki prihaja na petkovo sejo vlade. Najbolj buren pa je bil odziv na definicijo slovenske glasbe, saj bi po prvem osnutku za slovensko glasbo štela le vokalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ali instrumentalna glasba slovenskega izvora.