STA novice / Načrtovana ukinitev registrskih računov razburila del javnosti

Predlog zakona predvideva, da bo Centralna klirinško depotna družba (KDD), ki opravlja posle zbirne hrambe vrednostnih papirjev in ugotavlja izpolnjevanje obveznosti iz njihovih poslov, do konca septembra prihodnje leto ukinila brezplačne registrske račune.

Teh je bilo sredi avgusta 280.000, od tega jih je približno 21.000 odpadlo na umrle osebe, so podatke KDD povzeli na ministrstvu za finance. Na teh računih se je vodilo 16 odstotkov vrednosti vpisanih nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer se jih je 85 odstotkov vodilo na računih pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, so dodali.

Kot so opozorili v ZL in Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), kjer sprejemu takšne ureditve nasprotujejo, so bili registrski računi vzpostavljeni po procesu lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, večina imetnikov pa ima danes na njih premoženje iz tega naslova in z njim praviloma ne trguje. Po novi ureditvi se mu bo sedaj morala ali odreči in ga prodati ali odpreti plačljive trgovalne račune.

"Minimalni strošek za posameznika, ki bi vrednostne papirje prodal, da bi se izognil dolgoročni stroškom vodenja, je okrog 35 evrov," so izračunali v ZL. Če bi odprl trgovalni račun, bi pri bankah, kot sta NLB ali NKBM, moral plačati v povprečju nekaj več kot 13 evrov. Na leto bi moral plačati še približno 6,50 evra za stroške vodenja računa in še najmanj 7,20 evra za nadomestilo za vzdrževanje stanja.

V ZL so ocenili, da gre pri imetnikih teh računov za pretežno upokojence, v VZMD pa so izpostavili, da bo tak ukrep "silovito zmanjšal število malih delničarjev v državi". Ob tem so opozorili še, da bo tistega, ki vrednostnih papirjev ne bo prenesel na trgovalni račun, avtomatično doletel sodni depozit. "Pri tem ga bodo bremenili vsaj stroški sodnih taks v zvezi s sodno položitvijo vrednostnih papirjev," so pojasnili.

Po mnenju VZMD bi bila ena od možnih rešitev ta, da se sodna taksa v tovrstnih primerih sodnih položitev ne bi plačevala. A na ministrstvu to zavračajo in posameznikom priporočajo uporabo možnosti po zakonu o sodnih taksah, to je, naj se za morebitno oprostitev plačila sodnih taks prosilca uporabijo kriteriji, ki upoštevajo njegovo premoženjsko stanje.

V stranki in stanovskem združenju malih delničarjev so prepričani, da se bodo z novo ureditvijo okoristile finančne institucije, ki ponujajo vodenje trgovalnih računov. Te ne bodo zaslužile le z nadomestili za prenos, odpiranje, vodenje, zapiranje računa in s provizijami pri prodaji, temveč tudi s provizijami pri posredovanju izplačil dividend, so našteli v ZL.

Odbor za finance in monetarno politiko, ki je materijo ta teden že obravnaval, predlaganih rešitev ministrstva za finance ni spremenil. So pa člani z vrst koalicije obljubili, da si bodo prizadevali za oblikovanje kompromisne rešitve in predlog zakona v nekaterih delih s pomočjo dopolnil pustili "odprt" do njegove obravnave na seji DZ.

Vlada je predlog zakona sprejela konec junija. Njegov namen je uskladitev slovenskega pravnega reda z zahtevami evropskega plačilnega sistema Target 2 v delu, ki se nanaša na ureditev področja vrednostnih papirjev. Te predvidevajo vzpostavitev enotne tehnične rešitve za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, na katero bodo KDD prenesle poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, centralne banke pa poravnavo denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji.