TFL Vsebine / Revija Slovenska arbitražna praksa

Izhajajoč iz ocen, da arbitraža še ne igra pomembne vloge pri preprečevanju korupcije kot dela mednarodnega ordre public, se avtor strinja s stališči, da se morajo arbitri s korupcijo spoprijeti tudi sua sponte. To omogoča doktrina ločenosti arbitražnega sporazuma od temeljne pogodbe in utemeljitev, da javni red pretehta nad ugovorom, da bi bila odločba s tem ultra petita ali v nasprotju z avtonomijo strank. Arbitražna odločba, ki prezre korupcijo, ne bi smela biti izvršljiva. O ugotovljeni korupciji bi arbitraža morala obvestiti organe pregona. Namesto ukvarjanja z »nižjimi« in »višjimi« dokaznimi standardi pri dokazovanju korupcije, se avtor zavzema za široko uporabo pravil IBA, ki s kombinacijo razpravnega in preiskovalnega načela povezujejo anglosaško in kontinentalno prakso v skupni imenovalec proste presoje dokazov. Priporoča širšo naslonitev na posredne dokaze, negativno dokazno sklepanje in prevalitev dokaznega bremena.