TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (Uradni list RS, št. 32/16), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 32/16), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 32/16), Zakona o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16), Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 33/16) in Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16) se zavrne.   Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 16.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.   Ustavna pritožba zoper akta predsednika Državnega zbora o nedoločitvi roka za zbiranje podpisov volivcev z dne 2. 5. 2016 in 5. 5. 2016 ter zoper akta predsednika Državnega zbora o predložitvi zakonov v razglasitev in objavo z dne 3. 5. 2016 in 6. 5. 2016 se zavrže.   Zahteva za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma o uveljavitvi zakonov iz 1. točke tega izreka se zavrže.

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi nima določb o prepovedi zlorabe pravic v zvezi z referendumom. Vendar splošna prepoved zlorabe pravic izhaja iz ustavnih načel, ki Republiko Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo (2. člen Ustave). Splošno sprejeto pravno načelo je, da je pravice treba izvrševati v njihovih mejah in v skladu z njihovim namenom. Uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pomeni zlorabo pravice.   Pravica do pobude volivcem za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma ne sme biti uporabljena v protiustavne namene. Zato ima v začetni fazi referendumskega postopka predsednik Državnega zbora pooblastilo in dolžnost preprečiti začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, če ugotovi, da gre za zlorabo pravice do pobude volivcem za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma. Zoper njegovo odločitev je zagotovljeno učinkovito sodno varstvo v postopku s pobudo, s katero se lahko izpodbija ustavnost postopka sprejetja zakona pred Ustavnim sodiščem.   Pravica do pobude volivcem za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma je potrebna zaradi nastanka ustavne pravice zahtevati referendum iz prvega odstavka 90. člena Ustave. Njena narava je pomožna, saj je namenjena nastanku pravice zahtevati razpis referenduma, z nastankom slednje se izčrpa. Zato je v temelju namen obeh pravic enak, tj. z odločanjem volivcev na referendumu doseči zavrnitev zakona zoper voljo parlamentarne večine, ki je zakon sprejela.   Če predsednik Državnega zbora ugotovi konkretne okoliščine, iz katerih jasno in očitno izhaja, da pobudnik ni imel namena zbrati najmanj štirideset tisoč podpisov volivcev in doseči razpis zakonodajnega referenduma, temveč je bil njegov namen le vlagati pobude volivcem za zbiranje podpisov zaradi zavlačevanja zakonodajnih postopkov in s tem za odložitev uveljavitve izpodbijanih zakonov, gre za uporabo pravice pobude volivcev za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma v nasprotju z njenim namenom. Taka uporaba pravice pomeni njeno zlorabo. Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavrne.   Izpodbijani akti predsednika Državnega zbora, da se ne razpiše roka za zbiranje podpisov volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma in da se sprejete zakone pošlje v razglasitev in objavo, niso posamični akti, s katerim je bilo odločeno o pritožnikovi pravici ali obveznosti, ampak so odločitve v okviru zakonodajnega postopka v širšem smislu, zato ustavna pritožba zoper take akte ni dopustna.   Če ne gre za spor med predlagateljem ali pobudnikom referenduma in Državnim zborom o zavrnitvi razpisa referenduma zaradi razlogov iz drugega odstavka 90. člena Ustave, Ustavno sodišče zahtevo za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma o uveljavitvi zakona zavrže.