ZDR-1 člen 85, 85/1, 144, 144/1, 144/2, 146, 146/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - nadurno delo - odreditev nadurnega dela - izjemne okoliščine - nujnost - odklonitev dela
Toženka ni dokazala, da bi tožniku bilo na predpisan način odrejeno nadurno delo, ki bi ga tožnik odklonil. Glede na to, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zaradi neutemeljenosti pisnega opozorila, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na utemeljenost očitka iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne opredeljuje, saj to ne bi vplivalo na drugačno presojo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 243, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost delavca - bančna transakcija - bančna uslužbenka - povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec
Toženka je odgovorna za celotno škodo, ki je nastala tožnici zaradi toženkinega ravnanja, saj je tožnica dokazala, da je morala komitentoma na podlagi dogovorov o uskladitvi stanja na varčevalno hranilni knjižici povrniti vsa manjkajoča sredstva na njunih varčevalno hranilnih knjižicah. Pravno nepomembno je, da pri navedenih transakcijah za prenos 13.000,00 in 13.500,00 EUR ni šlo za dviga, temveč za interna prenosa, prav tako na pravilnost odločitve ne vpliva, ali si je denar prisvojila toženka.
predlog za obnovo postopka - označena vrednost spornega predmeta - stroški postopka
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne vrednosti spornega predmeta. Tožnik je v predlogu za obnovo postopka izrecno predlagal, naj sodišče obnovi postopek le glede odločitve o nezastaranem delu plač in o odpravnini (ter posledično o stroških postopka). Skladno s tem predlogom je tudi izrecno opredelil, da vrednost spornega predmeta glede predloga za obnovo postopka znaša 60.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje bi zato moralo stroške, ki so nastali v postopku za obnovo, odmeriti od tako opredeljene vrednosti spornega predmeta, ne pa od celotne vrednosti vložene tožbe (121.773,02 EUR).
Načela zakonitega sodnika ni mogoče obiti s tem, da namesto odsotnega sodnika odločbo podpiše drug sodnik.
Tako v uvodu obeh sklepov kot na koncu je sicer navedeno, da sklepa izdaja predsednica senata A. A., vendar iz izvirnikov izhaja, da sta oba sklepa dejansko namesto nje podpisali in s tem izdali (prvi in tretji odstavek 321. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 323. člena ZPP) drugi sodnici, katerima spis ni bil dodeljen. Glede na navedeno je pri izdaji sklepa z dne 9. 5. 2025 in sklepa z dne 15. 7. 2025 prišlo do absolutno bistvene kršitve pravil postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dopolnilni sklep o stroških - predlog za dopustitev revizije - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Predlagatelj v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilne sodbe utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njegovih priglašenih stroških, ki so mu nastali s predlogom za dopustitev revizije. Tako v predlogu za dopustitev revizije kot v reviziji je priglasil tudi nagrado za sestavo predloga za dopustitev revizije, materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV. Pritožbeno sodišče je v sodbi X Pdp 206/2025 z dne 3. 7. 2025 odločilo le o stroških revizije, spregledalo pa je priglašene stroške za dopustitev revizije, do katerih je predlagatelj upravičen na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o ZPP.
ZDR-1 člen 118. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.
pavšalna odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila - aktivno iskanje zaposlitve - delovna doba pri delodajalcu
Tožnica je poleg nadomestila po 118. členu ZDR-1 upravičena do odškodnine po 75. členu KPVIZ, saj gre za dve različni plačili, ki se med seboj ne izključujeta. Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 pokriva škodo, ki jo je delavec utrpel zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je odškodnina za nezakonite odločbe po določbi 75. člena KPVIZ vezana na pravnomočno odločbo sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način.
Sodišče prve stopnje, ki je tožnici dosodilo denarno povračilo v višini štirikratnika njene mesečne plače, pri odločitvi ni dovolj upoštevalo sicer pravilno ugotovljenega dejstva, da tožnica ni bila dovolj aktivna pri iskanju nove zaposlitve (ki je sploh ni iskala) in da je bila pri toženki zaposlena manj kot tri leta (2 leti in 9 mesecev). Sodišče prav tako ni upoštevalo, da tožnica tudi pred zaposlitvijo pri toženki ni opravljala dela skladno s svojo izobrazbo. Glede na kratko trajanje zaposlitve pri toženki in na njeno neaktivnost pri iskanju nove zaposlitve je po stališču pritožbenega sodišča višina dosojenega denarnega povračila previsoka, zato je pritožbi toženke v tem delu ugodilo in dosojeni znesek znižalo na dve njeni mesečni plači.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - neenako obravnavanje - samovoljno ravnanje
Tožnik je samovoljno zapustil delovno mesto med delovnim časom brez dovoljenja in ne da bi svojo odsotnost z dela evidentiral, pri čemer je na OVKN delovnem mestu (oseba, ki opravlja varnostno kritične naloge) pustil neusposobljenega pripravnika; s tem je opustil temeljno obveznost dela na delovnem mestu, usposabljanje pripravnika in skrb za varnost železniškega prometa. Zaključek o obstoju odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ter o obstoju pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je materialnopravno pravilen.
Tožnik je spreminjal pojasnilo o razlogu za predčasno zapustitev delovnega mesta. Zaradi večkratnega, vsebinsko povsem različnega pojasnjevanja razloga za zapustitev delovnega mesta, mu sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, da naj bi bil pravi razlog ta, ki ga je navedel šele ob zaslišanju. Pravilno je zaključilo, da je samovoljno in neupravičeno predčasno zapustil delovno mesto.
Zgolj dejstvo, da delodajalec za enaka oziroma podobna ravnanja, za katera je posameznemu delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni izrekel enake, podobne oziroma nasploh katerekoli sankcije tudi drugemu delavcu, ne pomeni kršitve drugega odstavka 6. člena ZDR-1, oziroma tako ugotovljena "neenaka obravnava" ne pomeni kršitve prepovedi diskriminacije - ne obstaja namreč osebna okoliščina iz prvega odstavka 6. člena ZDR-1.
Do nesreče je prišlo izključno zaradi nepravilnega in malomarnega ravnanja tožnika samega, ki je vedel, v kakšnem stanju je (delno porušen) oder pod balkonom, pa je kljub temu (kot tudi brez navodila in vedenja delodajalca) splezal nanj in na njem po navodilih kleparja izvajal meritve. Krivdna odškodninska odgovornost prve toženke tako ni podana.
Objektivna odškodninska odgovornost niti ne more biti podana, če stvar ali dejavnost postane nevarna šele zaradi nepravilnega ravnanja oškodovanca.
Čeprav ZDR-1 ne ureja vsebine akta o razrešitvi vodilnega delavca, mora biti vseeno iz njega jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za razrešitev, ta pa mora biti vsebinsko obrazložen do te mere, da je razumljivo, katere so tiste konkretne okoliščine, ki so privedle do sprejete odločitve. Le tak sklep o razrešitvi omogoča sodni preizkus. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, se šteje, da je bila tožnica razrešena brez utemeljenega razloga.
ZGD-1 člen 260, 263, 263/1, 270, 290, 290/8, 294. OZ člen 59, 60, 86. ZFPPIPP člen 212, 214.
variabilni del plače - izplačilo nagrade iz naslova uspešnosti - direktor družbe - sklep nadzornega sveta - dobiček družbe - likvidnost
Kasnejša uspešnost družbe, dosežena pod novo upravo, ne more biti podlaga za nagrajevanje tožnika, v čigar mandatu je družba poslovala z izgubo ter neustrezno likvidnostjo. Če bi bila nagrada izplačana šele v času, ko je uspeh poslovanja dosežen zaradi prisilne poravnave in uspeha nove uprave, bi to vodilo do nesorazmerja med prejemkom in dejansko uspešnostjo direktorja ter posledično podjetja. Takšno nesorazmerje pa bi bilo v nasprotju z zakonom (270. člen ZGD-1), ki zapoveduje, da so celotni prejemki člana uprave (direktorja) v ustreznem sorazmerju z njegovimi nalogami in finančnim stanjem družbe. Do nagrade je torej direktor (upoštevajoč vsebino sklepa nadzornega sveta v kontekstu zakonskega okvira) upravičen, če oziroma ko se njegove (opravljene) naloge odrazijo v stabilni in ustrezni finančni kondiciji družbe (čisti dobiček, ustrezna likvidnost).
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00088806
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
Direktiva 2003/88/ES - plačilo razlike v plači - poklicni vojak - delovni čas - stalna pripravljenost - neuporaba direktive EU - trditveno breme - sodba SEU
Toženka je tista, ki mora zatrjevati, da je bila tožniku odrejena pripravljenost v zvezi s konkretnimi delovnimi nalogami, ki so zaradi svoje specifičnosti izvzete iz uporabe Direktive 2003/88/ES, oziroma da je bil vključen v posebne dejavnosti, ki njeni uporabi neizogibno nasprotujejo.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. Uredba o upravnem poslovanju (2018) člen 36, 36/2. ZP-1 člen 4, 48c, 53, 57, 57/8, 57b. ZPP člen 335, 335-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - prekršek - opozorilo - uradna evidenca
S tožnikovim ravnanjem je prišlo do zabeleženja napačnih podatkov na vlogo občana, v delu, ko je tožnik opravil vnos opozorila v uradno evidenco in številko domnevnega izrečenega opozorila vpisal na vlogo občana, pa je zavestno na vlogi občana zabeležil lažne podatke, saj je vedel, da opozorilo dejansko ni bilo izrečeno, nato pa napačno zapisal, da je zadevo pregledal dne 14. 8. 2021 (ko ga niti ni bilo v službi) in s svojim podpisom in pečatom potrdil uradno listino z lažno vsebino, prav tako je posledično spravil organ v zmoto.
Zaupanje delodajalca v konkretnem primeru je tesno povezano s poslanstvom in vrednotami policije, ki jih s svojim načinom življenja in ravnanja udejanjajo policisti. Slednje pa je bilo v posledici ravnanj tožnika, ki bi se moral kot pomočnik komandirja PP še posebej zavedati svojega odgovornega položaja, porušeno. Dejstvo, da je tožnik še dve leti po datumu, ko se mu očita storitev kaznivih dejanj, normalno delal pri toženki, na odločitev nima vpliva, saj se je toženka z dejstvom, da je tožnik izpolnil znake kaznivega dejanja seznanila šele dne 21. 12. 2023.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 9, 54, 239, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 365, 365-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovorni postopek - vrnitev zadeve v nov postopek
Pritožba utemeljeno opozarja, da je ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni navajala ustreznih pogojev za izdajo začasne odredbe, preuranjena. Sodišče se je opredelilo le do tožničine navedbe, da jo bosta otroka začela klicati po imenu, saj je skorajda ne vidita več, ni pa se opredelilo do drugih navedb tožnice o nastajanju škode, npr. dolgotrajni vožnji na in z dela - 2,5 ure v eno smer, njeni neprespanosti, utrujenosti, stresu in bolniški odsotnosti zaradi tega.
O izdaji začasne odredbe pritožbeno sodišče ne more prvič odločati, saj bi bil s tem onemogočen ugovorni postopek (239. člen ZIZ v zvezi z 9. in 54. členom ZIZ).
plačilo za dejansko opravljeno delo - vrednotenje delovnih mest - delovne naloge
Tožnica je v vtoževanem obdobju opravljala naloge višje vrednotenega delovnega mesta samostojni strokovni delavec IV s količnikom 3,56 in ne zgolj nalog referenta III/1 - ekonomske smeri, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Presoja temelji na pravilni dokazni oceni, da je samostojno opravljala najzahtevnejša dela, tj. zahtevna oziroma zelo zahtevna strokovna opravila v zvezi z obračunom plač.
Presoja, ali je vrednotenje delovnih mest ustrezno, ni v sodni pristojnosti. Vendar tožnica s tožbo v tem sporu ne zahteva drugačnega vrednotenja delovnih mest, temveč plačilo za dejansko opravljanje nalog višje vrednotenega delovnega mesta. S tem, ko je sodišče prve stopnje naložilo toženki plačilo za dejansko opravljanje del delovnega mesta samostojni strokovni sodelavec IV s količnikom 3,56, ki ga je toženka sama sistemizirala in ovrednotila, ni poseglo v njeno pristojnost, da samostojno uredi plačna razmerja.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 112. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predstavnik delavcev - dokazna ocena - posebno varstvo
Ravnanje tožnika je močno preseglo nivo komunikacije, ki se sicer pričakuje pri medsebojnih kontaktih v okviru delovnega razmerja. Ker je tožnik ravnal v nasprotju z zakonom (kršil je določbe 33., 34. in 37. člena ZDR-1) je pravilna tudi presoja, da mu tožena stranka v postopku ni bila dolžna zagotavljati posebnega varstva, ki ga sicer uživajo predstavniki delavcev po 112. členu ZDR-1.
Sodišče je pri presoji utemeljeno upoštevalo tudi obnašanje tožnika na naroku. Tožnik je namreč večkrat motil red ter med izpovedjo priče B. B. pričo žalil z idiotom, vihraje je zapustil razpravno dvorano in pri tem močno zaloputnil z vrati. Prav tako je red in mir motil med izpovedjo priče E. E. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopnim, da tudi navedeno ravnanje tožnika na naroku potrjuje izpovedi prič, da je tožnik na podoben neprimeren način nastopal tudi pred ravnateljem in zaposlenimi pri toženi stranki.
Svet zavoda je po določbah ZZ nadzorni in svetovalni organ zavoda, ki deluje kot kolektivni organ. Posamezni član sveta zavoda sicer na vodstvo lahko naslovi vprašanja ali pobude, ima pravico do informacij o delu zavoda, lahko zahteva pojasnila od vodstva, vendar sam nima samostojnih izvršilnih pristojnosti, ne more sam sprejemati odločitev niti kakorkoli ukazovati vodstvu zavoda.
Toženka ob podaji odpovedi ni mogla vedeti, da bo tožnica nezmožna za delo tudi po poteku odpovednega roka, saj tega obdobja odločba ZZZS z dne 9. 1. 2025 ni pokrila. Zato je v odpovedi navedla odpovedni rok, vendar je po njegovem izteku spoštovala določbo 116. člena ZDR-1 in tožnici delovno razmerje pri toženki z iztekom roka ni prenehalo. Pravilno je tudi stališče, da zaradi navedbe odpovednega roka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ta ni nezakonita.
Toženka tožnice pri odločitvah o tem, katere prodajalke iz zaprtih trgovin je prerazporedila v druge poslovne enote in katerim je odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ni diskriminirala. Delavke iz zaprtih trgovin na Goriškem je premestila v bližnje trgovine na Goriškem. Tožnica je bila od njih bolj oddaljena, v bližnje poslovne enote na obalni regiji pa ni bila razporejena, ker ni bilo potrebe po prodajalki, ampak samo po opravljanju dela poslovodje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo - diskriminacija - utemeljen razlog za odpoved - delavec pred upokojitvijo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti nezakonita zaradi tega, ker je bila tožnici vročena manj kot 24 ur pred dopolnjenim 58. letom starosti. Pogoji varstva pred odpovedjo se presojajo po stanju na dan podaje odpovedi. Ker je bila odpoved podana 13. 3. 2023, tega dne pa tožnica še ni imela statusa delavke pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da varstva pred odpovedjo ni uživala.
Delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge.
ZDR-1 ne določa obveznosti delodajalca, da pod spremenjenimi pogoji zaposli delavca, ki mu iz poslovnega razloga odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Toženka torej ni bila dolžna preveriti, ali lahko tožnico zaposli na drugem delovnem mestu.
ZDR člen 11, 11/1, 29, 29/1, 127, 127/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 154, 154/3, 163. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16/1, 16/1-a.
pogodba o zaposlitvi - skupen namen pogodbenih strank - metode razlage - osnovna plača - dodatki k plači - vrednost spora - bruto plača - plačilo razlike v plači
Za iskanje skupnega namena pogodbenih strank je pomemben čas sklepanja pogodbe, ker sta stranki takrat izoblikovali voljo za sklenitev pogodbe in tej skladno s soglasjem volj izoblikovali medsebojne pravice in obveznosti. Lahko pa so (med drugim) pomembne tudi okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih pravic in obveznosti iz časa po sklenitvi pogodbe (pred sporom), kadar se na njihovi podlagi v okoliščinah primera lahko sklepa (za nazaj) o njunem razumevanju v pogodbi urejenih medsebojnih pravic in obveznosti in s tem o njunem skupnem namenu (ob sklepanju pogodbe).
Če bi toženka štela, da pri dodatku ni šlo za fiksen znesek plače, se je od toženke utemeljeno pričakovalo najmanj, da bi preverjala, ali tožnik pridobiva posle in ustrezno korigirala znesek. Ker tega ni storila, se utemeljeno šteje, da je med tožnikom in toženko prišlo do dogovora o plačilu za delo najmanj v višini 3.100,00 EUR neto, ki velja in ga je toženka dolžna upoštevati.
ZDR-1 člen 129, 130, 131, 134, 134/2. ZPP člen 337, 337/1.
regres za letni dopust - dodatek za delovno dobo - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - povračilo stroškov prehrane med delom - zakonske zamudne obresti
Toženka da ni izpolnila svoje obveznosti iz 131. člena ZDR-1 in tožnici ni izplačala regresov za leta 2018, 2021 in 2022, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno (delno) ugodilo zahtevku iz tega naslova.
Tožnica se kot delavka ni mogla veljavno odpovedati dodatku za delovno dobo, saj gre za zakonsko določen del plače, ki je stalen in obvezen (129. člen ZDR-1). Izplačilo dodatka za delovno dobo je zakonska obveznost, ki se ji tožena stranka kot delodajalec oziroma njen direktor ne more izogniti, zlasti ne z izpovedjo, da ni bil opozorjen, da se dodatek ne izplačuje oziroma da niti ni vedel za obveznost izplačila tega dodatka.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
prekluzivni rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo rok za vložitev tožbe od dne 18. 3. 2025 dalje, ko je bila tožnica s strani Zavoda RS za zaposlovanje obveščena o razlogih za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je bila sicer vročena že 15. 12. 2024. Na tek roka za vložitev tožbe ne vpliva dejstvo, da je tožnica vse do tega obvestila Zavoda RS za zaposlovanje menila, da je bila odpoved zakonita. Ker je tožnica tožbo, s katero je izpodbijala to odpoved, vložila šele 26. 3. 2025, torej več kot 30 dni od prejete odpovedi, je njena tožba skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 prepozna. Zato bi jo moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.