DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085303
URS člen 8, 15. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. ZJU člen 140, 140/2. ZDR-1 člen 6, 159, 159/2, 162, 162/4. OZ člen 245, 299, 299/2.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - obveznost delodajalca - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - tek zamudnih obresti - odločba Ustavnega sodišča
Obveznost delodajalca je, da delavca vzpodbudi (tudi uradno) k izrabi letnega dopusta in ga posebej pouči, da bo pravica do izrabe po poteku referenčnega obdobja in obdobja za prenos izgubljena, če letnega dopusta ne izrabi. Če te svoje obveznosti ne izpolni (jo krši), je podana protipravnost in s tem odškodninska odgovornost.
Tožnik je že 5. 4. 2020 od toženke zahteval plačilo zneska zaradi neizrabljenega letnega dopusta za leto 2016. Drugi odstavek 299. člena OZ veže nastop zamude in tek zamudnih obresti na datum vložitve pisne zahteve za izpolnitev denarne obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče priznalo tožniku zakonske zamudne obresti od 21. 4. 2020 dalje.
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 51, 51/3. ZDR-1 člen 130, 130/1, 134.
javni prevoz - kilometrina - potni stroški
Potem, ko se za zaposlenega izključi možnost javnega prevoza, se priznava le kilometrina.
V skladu z določbo panožne kolektivne pogodbe delavcu, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, pripada kilometrina za vsak polni kilometer po najkrajši cestni povezavi v višini zgornjega zneska po uredbi. Najkrajša cestna povezava je po ugotovitvi sodišča prve stopnje znašala 66,4 km v eno smer, kar pomeni, da bi bil tožnik upravičen zgolj do kilometrine za polnih 66 km v eno smer oziroma skupno 132 km.
posebna znanja - konkurenčna klavzula - svobodna izbira zaposlitve
Znanja in izkušnje, ki jih je toženec pridobil s tem, ko je pri tožnici sodeloval pri razvoju tehničnih rešitev, mehanskih nadgradnjah in dopolnitvah naprave za stranke, lahko uporablja tudi pri novem delodajalcu, ko ta za svoje stranke razvija rešitve in prilagoditve.
ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 19. ZPP člen 22, 22/1, 22/2.
izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti
Glede na to, da v obravnavani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost, se Delovno sodišče v Mariboru ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti.
Med strankama je veljala pisna pogodba o zaposlitvi. Ker toženka ni izplačala tožniku celotne stimulacije skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje za posamezne mesece v obdobju od avgusta 2017 do januarja 2021 utemeljeno prisodilo plačilo razlik v stimulaciji.
Terjatvi iz naslova izplačanih kilometrin in stimulacije nista pobotljivi, ker nista istovrstni (od stimulacije je treba plačati javnopravne dajatve, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 213, 236. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trpinčenje na delovnem mestu - reorganizacija - delovni proces - povračilni ukrep
Glede na ugotovljeno dejansko reorganizacijo delovnega procesa pri toženki, ki ni zajemala zgolj delovnega mesta tožnice, pač pa tudi drugih zaposlenih, in razlogih zanjo (spremenjene navade in optimizacija delovnih procesov), ni mogoč zaključek, da je bila izpodbijana odpoved povračilni ukrep v posledici prijave trpinčenja in izpostavljanja nepravilnosti pri poslovanju toženke oziroma posledica osebnostnega neustrezanja tožnice njenim nadrejenim.
Toženka ni upravičena do povračila stroška za drugo vlogo v višini 225 odvetniških točk, saj bi bilo takšno ovrednotenje pripravljalne vloge utemeljeno le, če bi se ta nanašala na razloge o glavni stvari. V tej vlogi je glede že pripoznanega dela tožbe sicer vztrajala pri materialnopravnem stališču o teku obresti, kar pa za priznanje obravnavanega stroška ni pomembno, saj je bistvena stališča o teku obresti toženka navedla že v prvi pripravljalni vlogi.
ZDR-1 člen 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodila delodajalca - skrbnost delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici ni mogoče očitati, da je s tem, ko organov delodajalca ni seznanila z načinom poslovanja glede komitenta A. A. oziroma s tovrstnim navodilom vodje poslovalnice, ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki bi se pričakovala od povprečnega delavca v dani situaciji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik svoje delovne naloge pri toženki opravljal, kot je bila dolgoletna praksa pri toženki in skladno s Pogodbo o izvedbi strojno-inštalacijskih del v A. Slednja ni določala, da bi bilo potrebno v zvezi z izvedenimi deli, ki so predmet izredne odpovedi, voditi gradbeni dnevnik, knjigo obračunskih izmer ter zapisnike o demontirani opremi, prav tako to ni bila praksa pri toženki. In to niti po tem, ko je dela in naloge od tožnika prevzel E. E. Kot jasno izhaja iz njegove izpovedi, za tovrstna dela tudi noben predpis ne določa vodenja gradbenega dnevnika ali knjige obračunskih izmer. Tudi sicer je vodenje teh dokumentov (v kolikor so potrebni), kot to toženka sama priznava v pritožbi in kot to tudi sicer izhaja iz 10. odstavka 15. člena Pravilnika o gradbiščih, dolžnost izvajalca (in ne tožnika kot skrbnika pogodbe) in je torej kvečjemu izvajalec tisti, ki bi bil dolžan toženki te dokumente predložiti. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno zaključilo, da je toženka tožniku, kot skrbniku pogodbe, povsem neutemeljeno očitala, da ni predložil dokumentov oziroma, da je podpisoval primopredajne zapisnike kljub pomanjkanju dokumentacije, ki jo izvajalec sploh ni bil dolžan voditi. Če izvajalec del ne vodi dokumentacije, ker je ni dolžan voditi, je povsem jasno, da dokumentacije, ki je ni, tožnik kot skrbnik pogodbe ne more predložiti.
Denarno povračilo v višini sedmih mesečnih bruto plač tožnika glede na pravilno uporabljene kriterije, ni pretirano, niti ne odstopa od sodne prakse v primerljivih zadevah (VIII Ips 119/2014, VIII Ips 178/2018, VIII Ips 204/2018). Sodišče prve stopnje je pri odločanju o denarnem povračilu kriterije za odmero, kot so določeni v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, pravilno upoštevalo in sicer predvsem dejstvo, da je bil tožnik pri toženki zaposlen 10 let, da je dopolnil 40 let, da je univerzitetni inženir strojništva, ter da se je takoj naslednji dan po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženki zaposlil v svojem podjetju. Pravilno pa je upoštevalo tudi, da tožniku glede na dejstvo, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem, ko je tožnik začel opravljati svojo dejavnost kot samostojni podjetnik, ni priznalo reparacije, ter da tožnik ni uveljavil nobenih pravic, vezanih na prenehanje delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00086532
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1, 83/2. ZDR člen 105. ZDR člen 204. ZDR-1 člen 200, 200/5. ZPP člen 274, 325. ZOR člen 371, 376, 376/3. OZ člen 1060.
prenehanje delovnega razmerja - zahteva za varstvo pravic - zavrženje tožbe - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesna predpostavka
Tožnica bi morala v 15 dneh od vročitve odločbe z dne 14. 2. 1994, s katero ji je dne 26. 2. 1994 prenehalo delovno razmerje, vložiti zahtevo za varstvo pravic pri toženki, česar ni storila, čeprav je bila o možnosti uveljavljanja pravnega varstva poučena v odločbi z dne 14. 2. 1994. Ker tega ni storila, je sodno varstvo izključeno (drugi odstavek 83. člena ZTPDR).
Tožničin odškodninski zahtevek izvira iz zatrjevanega škodnega dogodka, ki se je zgodil v letu 1994, zato je njena terjatev ob vložitvi tožbe 4. 8. 2023 zastarala in je posledično pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 400.000,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je pravilno in skladno z obstoječo sodno prakso tožbo zavrglo. Kot izhaja iz odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela. Odločb tožnica ni izpodbijala, čeprav so vse vsebovale pouk o pravnem sredstvu, ki pa se ga tožnica ni poslužila. Tako so odločbe postale dokončne in pravnomočne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - tehnološki razlog - utemeljen odpovedni razlog
Toženka dokazala, da je v času podaje odpovedi prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar zadošča za zakonitost in utemeljenost odpovedi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 355. OZ člen 131, 131/1, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3. ZDR-1 člen 179.
nevarna dejavnost - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - poškodba delavca pri delu - nepravilna demontaža tehnološke opreme
Samo to, da je neko opravilo pogosto in rutinsko, ne pomeni nujno, da gre za opravilo, pri katerem ne obstaja povečana stopnja nevarnosti za nastanek škode. Tudi pogostnost opravljanja dela in dosedanji izostanek nastanka škode zaradi demontaže črpalke ne priča o nujno tem, da to delo po svoji vsebini ni delo s povečano nevarnostjo.
pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika - predlog za zaslišanje izvedenca - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnikove pripombe na izvedensko mnenje so natančne in konkretizirane, zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe do njih opredeliti in tako navesti, zakaj niso utemeljene in zakaj dodatna pojasnila, ki jih je tožnik zahteval, niso potrebna oziroma zakaj ni potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišanje izvedenca.
ZSDU člen 56, 67. ZDR-1 člen 86, 89, 89/1, 89/2, 91, 91/5, 112, 112/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - svet delavcev - reorganizacija
Toženka je dokazala reorganizacijo z ukinitvijo oddelka notranjih kontrol, zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu na mestu vodja projektov v oddelku notranjih kontrol, saj ni opravljal nalog na kakršnihkoli drugih projektih toženke.
Sprememba tožnikovega kraja opravljanja dela ne bi bistveno vplivala na njegovo delo v svetu delavcev, saj bi lahko kontakt z delavci vzdrževal prek spletne aplikacije, kakršna je že bila praksa pri toženki, obenem bi bila tožniku omogočena tudi pot v Ljubljano, če bi se izkazalo, da bi bila potrebna. Navedeno v ničemer ne bi oviralo oziroma omejevalo tožnika pri njegovem delu, zato toženki ni mogoče očitati kršitve 56. člena ZSDU.
Iz plačilnih list je razvidno, da dodatek za stalnost ni bil posebej obračunan (odmerni delež ni naveden), kar pa še ne pomeni, da ta ni bil vključen v plačo.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
stroški postopka - delni umik tožbe - uspeh strank v postopku
Ni mogoče šteti, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, saj je njegov neuspeh v deležu 31 odstotkov oziroma, v delu, v katerem se je spor nanašal na pripravljenosti zaradi terena (vaj in usposabljanj).
ZVZD-1 člen 5, 9, 17, 19. ZDR-1 člen 45. ZDSS-1 člen 38.
poškodba delavca pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - navodila za varno delo - soprispevek delavca - stroški izvedenca
Podana je krivdna odgovornost toženke, saj ni poskrbela za varno organizacijo dela, zaradi česar je prišlo do delovne nesreče. Toženka v času škodnega dogodka ni imela sprejetih navodil o paletiranju, kot tudi ne ocene tveganja za delo s poltovornimi avtoplašči. Navodila za paletiranje je toženka sprejela šele po nesreči, zato tožnik ni soodgovoren za nesrečo.
Stroški izvedbe dokazov z izvedencema so neodvisni od uspeha tožnika z njegovim zahtevkom po višini, zato mora te stroške v celoti povrniti toženka.
V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje štelo, da tožbeni zahtevek ne prestane testa sorazmernosti, čeprav toženki predhodno nista zatrjevali nedopustnega posega v človekove pravice.
Sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato odločitev ne temelji na uspehu celotnega postopka. Nespoštovanje določbe iz 8. člena ZPP vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe, zato je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Zoper sklep sodišča druge stopnje je pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (357.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.