postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - osebni stečaj - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja
Oškodovanci pa lahko med postopkom osebnega stečaja do poplačila svoje terjatve pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
sodba na podlagi pripoznave - stroški pravdnega postopka
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pred vložitvijo tožbe toženca ni pozval k plačilu vtoževanega zneska in da tega tožnik v tožbi tudi ni zatrjeval. Tožnik je v tožbi in to ponavlja tudi v pritožbi, zatrjeval le, da je pri CSD opravil poizvedbe glede toženčevega šolanja in prosil za potrdilo o toženčevem šolanju in ugotovitev o toženčevem statusu.
Glede na take navedbe je torej tožnik opravil le poizvedbe o obstoju svoje denarne terjatve zoper toženca iz naslova povračila neutemeljeno plačanih mesečnih preživnin.
ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5. ZP-1 člen 155, 155/2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - elektronska registracija - odgovornost za prekršek - zavrnitev dokaznega predloga
Pritožnica zato v pritožbi pravilno poudarja, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo storilčev dokazni predlog za pribavo podatkov pri Dars-u glede pojavnosti izostanka mikrovalovne komunikacije med DarsGo napravami in napravami za izvajanje cestninjenja, saj bi ti podatki lahko nakazovali sistemske napake na napravah za izvajanje cestninjenja in posledično lahko vplivali na zaključek o obstoju storilčeve krivdne odgovornosti za storjene prekrške.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče na podlagi 62. člena ZIZ – poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora – preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZJU člen 140, 140/2. ZDR člen 154.
plačilo nadomestila - pravica do odmora
V konkretnem primeru glede na dejanske okoliščine, da je bil mejni prehod ves čas odprt oziroma da zaprtje mejnega prehoda ni bilo predvideno (o tem so skladno izpovedali tožnik in zaslišane priče), tako da tožnik ni smel prekiniti z delom, tožniku odmor, ki bi ga izrabil, ko ne bi bilo dela, ni bil zagotovljen.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 401, 401/1, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - iskanje zaposlitve
Dolžnik se je s kratkimi odgovori sicer odzval na dopise upravitelja, ni pa izpolnjeval njegovih pozivov k mesečnemu poročanju o iskanju zaposlitve in predložitvi dokazil o tem. Kot izhaja iz poteka postopka po vložitvi upraviteljevega ugovora proti odpustu obveznosti, je bil dolžnik neodziven tudi na poziv sodišča k vložitvi odgovora na ugovor, in na vabilo na narok za obravnavo ugovora, ki ga je dolžnik prejel istega dne. Na ugovor dolžnik pisno ni odgovoril, niti se ni udeležil naroka za obravnavanje ugovora, na katerem bi lahko podal navedbe oziroma odgovor na upraviteljev ugovor, izostanka pa pravočasno tudi ni opravičil. Kljub upraviteljevemu vztrajnemu opozorilu na pravne posledice dolžnikove kršitve dolžnosti mesečnega poročanja v zgoraj navedenih pozivih svoje zakonske obveznosti dolžnik ni izpolnjeval.
rok za pritožbo - rok za ugovor - sklep o zavarovanju - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sprememba izvajanja stikov
V skladu s tretjim odstavkom 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ in 100. členom ZNP-1 je treba ugovor in pritožbo zoper sklep o zavarovanju vložiti v osmih dneh.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
Tožena stranka ni dokazala trajnega prenehanja potrebe po delu tožnice, ki bi narekovalo odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep, niti ni dokazala pravilnosti uporabe kriterija večopravilnosti pri izbiri tožnice kot delavke, katere pogodbo o zaposlitvi se odpove.
ZIZ člen 38, 38/6. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/6.
nadaljnji izvršilni stroški - brezplačna pravna pomoč - izvršitev odločbe o stikih - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Ker gre za postopek zaradi stikov z otroki, je nagrada za ugovor po določbi 6. točke tar. št. 27 v zvezi z osmo alinejo 2. točke tar. št. 18 OT omejena na 160 točk.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 318, 318/1.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - vročanje pravni osebi - oseba, pooblaščena za sprejem
ZPP ne določa zaporedja vročanja, oziroma da bi vročevalec moral najprej poskusiti pisanje vročiti zakonitemu zastopniku oziroma da bi moral iskati katero izmed pooblaščenih oseb. Za pravilno vročitev pisanja je bistveno, da je bila vročitev opravljena delavcu pravne osebe na naslovu, ki je vpisan v register in v poslovnih prostorih.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe (1. 1. 2020) vojaška oseba, ki ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od novembra 2011 do novembra 2021, zaradi sklenitve katere je po stari uredbi prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač, kar mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo. Pri tem je napačno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS, z izplačilom pri plači za december 2021. Več kot to tožniku ni možno priznati po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe, po kateri se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski (SV) za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, bi jim pripadla po novi uredbi in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Po 2. členu nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Kot torej pravilno poudarja pritožba, posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba niti še ni veljala.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnica se je pri toženi stranki zaposlila s pogodbo o zaposlitvi za določen čas desetih let od septembra 2012 do septembra 2022 in je prejela posebno nagrado po stari uredbi. Vendar pa se leto opravljanja službe tožnice (na podlagi določb nove uredbe) tako izteče v septembru 2021, ko pridobi pravico do posebne denarne nagrade, ki zapade v plačilo s plačo meseca oktobra 2021, kar je bilo tožnici z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 1. 6. 2020 pravilno priznano. Posebne denarne nagrade po novi uredbi pa tožnici ni mogoče priznati za leta, kot jih ji je priznalo sodišče prve stopnje, saj takrat nova uredba sploh še ni veljala.
Zakon ne zahteva, da sodišče odgovor upnika na dolžnikov ugovor le-temu obvezno vroči v izjavo. Zaradi zagotovitve ustavne pravice do enakega varstva pravica (22. člen Ustave) je vročitev potrebna le, ko upnik v odgovoru navaja nova pravno pomembna stališča ali navaja nova pravno pomembna dejstva ali dokaze, pa je nanje sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.
Izvršnica mora vsebovati podatek o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. Citat: "na podlagi računa" ne zadošča. To pomeni, da je podatek o pogodbi obvezna sestavina izvršnice. Če terjatev nima pogodbenega temelja, potem je obvezna sestavina izvršnice podatek o (drugem) pravnem temelju nastanka obveznosti. Izvršnica, ki ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1, nima pravnega učinka. S tega vidika je izvršnica strogo formalna listina.
Sodišče mora ob ugovoru vselej preveriti, ali listina in concreto predstavlja izvršilni naslov. To velja tudi pri izvršnici. Konkretna izvršnica ni javna listina, kot to zmotno navaja upnik. Izvršnica je zasebna listina, na kateri je podpis prokurista dolžnika upravno overjen. Vprašanje kavzalnosti se odpre kvečjemu v pravdnem postopku na primer po tožbi zaradi vračila neupravičeno izplačanih sredstev, prej pa v morebitnem postopku po negativni ugotovitveni tožbi, da obveznost iz izvršnice ne obstoji. Iz prvega odstavka 55. člena ZIZ izhaja, da izvršilno sodišče lahko preizkusi le vprašanje obstoja izvršilnega naslova, to pa je v primeru izvršnice njena popolnost v smislu prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1. Vseh ostalih ugovorov, ki se nanašajo na to, da je bila obveznost v času sestave izvršnice manjša kot je napisano v sami izvršnici oziroma da te obveznosti sploh ni bilo, dolžnik v izvršilnem postopku več ne more uspešno uveljavljati zaradi pravila iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Plačila po izdaji izvršnice so dopusten ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku vse opravljene nadure plačala v obliki gibljivega dodatka, ki ga je tožnik prejel v vsakem mesecu vtoževanega obdobja. Znotraj mesečnih zneskov gibljivega dodatka je namreč vedno prejel višje plačilo, kot znaša zgolj upoštevana vrednost opravljenega nadurnega dela v posameznem mesecu (kar je razvidno iz tabele pod 11. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe), zato posledično ni bilo tožnikovega prikrajšanja iz naslova plačila nadurnega dela v vtoževanem obdobju.
Tožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahtevka za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na tožnikov račun odprt pri KD. Sodišče prve stopnje je tožbo v tem delu pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke t. i. notranje poti oziroma predhodnega varstva pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu, ki jo predvideva določilo 200. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045291
ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. SPZ člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 3, 3/1-4. ZPP člen 339, 339/2-12, 350, 350/2.
kumulacija tožbenih zahtevkov - primarni in podredni tožbeni zahtevek - dejanska in pravna podlaga - identiteta tožbenega zahtevka - kršitev načela ne bis in idem - nova dejstva - tožbeni temelj - isti historični dogodek - zamudna sodba - družbena lastnina - zavženje tožbe - lastninjenje - lastnik nepremičnin - vpisi v zemljiško knjigo - imetnik pravice uporabe - priposestovanje lastninske pravice
Ni dopustna tožba, ki bi temeljila na sklopu dejstev iz istega življenjskega dogodka, na katerem temelji pravnomočna sodba, četudi tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, in se morda sklicuje na drugo pravno podlago. Identiteta med zadevama je podana tudi v primeru, ko stranka v kasnejši tožbi uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno.
ZFPPIPP člen 47, 329, 329/1, 332, 332/2, 395, 395/2, 395/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - določitev izklicne cene - tržna vrednost nepremičnine - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - rok za izpraznitev - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - zakonski rok
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje, v katerem stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju. Gre za zakonsko določeni rok, zato sodišče ne more določiti drugačnega roka za izselitev.
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe tožene stranke, da je dolgovani znesek po vtoževani fakturi plačala so v tem pritožbenem postopku neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa je v tem pritožbenem postopku nedovoljeno.
URS člen 125, 156.. ZUstS člen 23, 23/1.. ZDSS-1 člen 2, 4, 4/1, 5.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15/1b, 15/1c.
stroški postopka - zastopanje delodajalca
Ureditev po tarifni številki 15/1c OT, ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, je v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046322
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. URS člen 35. ZKP člen 18, 18/2, 39, 39/2, 39/2-2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2, 372, 372/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - snemanje - privolitev - test sorazmernosti - tehtanje pravic v koliziji - izločitev sodnika seznanitev z dokazom - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Ker je torej sodišče prve stopnje (ob že ugotovljeni privolitvi obdolženca) v skladu z načelom sorazmernosti opravilo tehtanje med prizadetimi ustavnimi pravicami obdolženca in oškodovanke, pri tem pa pravilno ugotovilo, da je treba dati prednost ustavni pravici oškodovanke, je zaključiti, da kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin obdolženca ni podana in se določba drugega odstavka 18. člena ZKP v dani situaciji ne more uporabiti.
Kljub temu, da je višje sodišče očitke v smeri zmerljivk in žaljivk iz opisa dejanja izpustilo ter opis ustrezno prilagodilo, je nujno poudariti, da se je na ta način kriminalna količina očitanega dejanja zgolj nekoliko zmanjšala, v tako prilagojenem opisu dejanja pa so še zmeraj podani vsi zakonski znaki, ki konstituirajo kaznivo dejanje nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1.