PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00047644
ZP-1 člen 113a, 113a/1.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - relevantna dejstva - prometna nesreča - vožnja pod vplivom alkohola - voznik začetnik
Kot je poudarilo prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, se sodišče pri odločanju o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja omeji na presojo izpolnjevanja pogojev tj. ali je podan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije kazenskih točk v številu, pri katerem se vozniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Presojo, ali je izkazan utemeljen sum, pa sodišče opravi na podlagi opisanega dejanskega stanja prekrška v obdolžilnem predlogu ter dokazov priloženih k obdolžilnemu predlogu.
Ker je bila izvršba nato neuspešna, je oškodovana družba glede svoje terjatve do obdolženca ostala na istem, kot pred sklenitvijo sodne poravnave in z lažnivim prikazovanjem obdolženca v izvršilnem postopku le-ta oškodovani družbi ni povzročil nobene škode, ker je ta, kot rečeno obstajala že prej in je bila tudi predmet sklenjene sodne poravnave. S tega vidika goljufivo ravnanje tudi ni nastalo v časovnem obdobju kot ga zatrjuje obtožni akt oziroma, dejanje, kot se obdolžencu očita, sploh ni kaznivo.
verzijski zahtevek preživninskega upravičenca - povrnitev stroškov preživljanja - odločitev o dodelitvi otroka zaradi vzgoje in preživljanje - zadrževanje mladoletne osebe
Tožnik svoj obogatitveni (verzijski) zahtevek (vložen ob sklicevanju na 133. členu ZZZDR) glede obeh otrok uveljavlja za obdobje, ko sta bila ta dva v skladu z dogovorom pravdnih strank (ki je bil dosežen v dne 16. 12. 2007 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani sklenjeni sodni poravnavi) zaupana (dodeljena) v varstvo in skrb toženki (materi), njemu pa naloženo plačevanje preživnine zanju.
Kadar roditelj zadržuje otroke proti volji drugega, kateremu so bili s sodno odločbo zaupani v varstvo in vzgojo, in je ta drugiroditelj uporabil vsa pravna sredstva, da bi dobil otroke (nazaj), takrat v skladu s stališčem sodne prakse prvo omenjeni roditelj ne more zahtevati povrnitve stroškov vzdrževanja otrok za obdobje, ko jih je protipravno zadrževal pri sebi.
zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - odprava nepravilnosti izvršbe - aktivna legitimacija - stranka izvršilnega postopka - udeleženec z interesom - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - izvršitelj - konec izvršilnega postopka
V skladu z določbo prvega odstavka 52. člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahtevata od sodišča naj odpravi nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storil pri opravljanju izvršbe. Gre za posebno pravno sredstvo, katerega namen je odprava nepravilnosti v fazi pred učinkovanjem nepravilnih dejanj, to je pred nastopom pravnih posledic teh dejanj ali opustitev. Že sama gramatikalna razlaga prvega odstavka 52. člena ZIZ določa, da se zahteva od sodišča, da odpravi nepravilnosti, kar pojmovno že samo po sebi pomeni, da je takšna zahteva utemeljena le takrat, kadar sodišče med postopkom lahko z odločbo ne zgolj ugotovi nepravilnosti, temveč jih tudi odpravi. To pa je vedno možno le, kadar je izvršilni postopek v teku, kar pa v konkretnem primeru ne velja. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje je konkretni izvršilni postopek ustavljen s sklepom z dne 10. 4. 2019, sklep o ustavitvi postopka pa je tudi pravnomočen, kar pritožnik sam navaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti torej ni zgolj v ugotavljanju opravljene nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se lahko pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in se s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.
ZIZ v 52. členu določa aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti s strani stranke postopka, za katere se štejeta upnik in dolžnik ali tudi udeleženca v postopku, ki pa se po 5. točki 16. člena ZIZ označuje za osebo, ki v postopku izvršbe uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Pritožnik ni stranka konkretnega izvršilnega postopka, predstavlja pa udeleženca oziroma osebo, ki uveljavlja svojo pravno korist oziroma svojo pravico – ugotovitev nepravilnosti, ki jo je v konkretnem postopku pri prodaji vrednostnih papirjev zagrešil izvršitelj. Zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo aktivno legitimacijo pritožniku v tem postopku in so očitki upnika v odgovoru na pritožbo, da bi bilo potrebno pritožnikovo zahtevo za odpravo nepravilnosti zavreči, neutemeljeni.
Zmotno je pritožnikovo stališče, da je zahtevo za odpravo nepravilnosti možno podati tudi po zaključku izvršilnega postopka. Po zaključku izvršilnega postopka namen zahteve za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ ne omogoča več odprave nepravilnosti in varovanja strank/udeležencev pred pravnimi posledicami nepravilnih dejanj. Lahko pa pritožnik, ki zatrjuje, da je utrpel veliko materialno škodo v okviru drugih ustreznih postopkov doseže povrnitev svoje zatrjevane škode. Pravilno pritožnik ugotavlja, da mu ZIZ po pravnomočnosti postopka ne daje nobenega pravnega sredstva na razpolago, vendar to velja le za izvršilni postopek, ki je že pravnomočno končan. Ne izključuje pa to možnosti, da pritožnik svojo pravno korist uveljavlja v drugih postopkih.
stroški postopka - oprava poizvedb - pribava podatkov - opomin pred tožbo - opozorilo - poziv na plačilo
Obe opozorili po vsebini predstavljata le seznanitev tožene stranke s kršitvijo ter z višino škode in poziv na plačilo, ne omenjata pa opozorila na vložitev tožbe oziroma morebitnih posledic. Zato navedenih opozoril ni mogoče šteti kot opominov pred tožbo.
predlog za delno oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - ogrozitev dejavnosti
Pritožnica aktualnejših podatkov o svojem premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni dala, sama pa je vedela, kateri podatki so sodišču dostopni in kaj izkazuje zadnja objavljena bilanca stanja. Plačilo sodne takse v višini 459,00 EUR ne bi smel biti razlog, zaradi katerega bi bil ogrožen pritožničin obstoj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00044817
KZ-1 člen 257, 257/1. ZKP člen 269, 270, 270/2.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki - opis dejanja - nastanek premoženjske škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - predhodni preizkus obtožnega predloga - poprava obtožnega predloga
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v času domnevne storitve očitanih kaznivih dejanj veljal KZ-1E, ki je kot znak kaznivega dejanja določal tudi nastanek prepovedane posledice v smislu pridobitve nepremoženjske škode sebi ali drugemu, kar pa iz konkretnega dela opisa očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 ne izhaja. Kot izhaja iz podatkov kazenskega spisa in točke 5 izpodbijanega sklepa je bil predlog sveta A. dne 15. 10. 2018 za razrešitev direktorice A. B. B. podan, ta predlog ni bil sprejet in zato tudi ni nastala prepovedana posledica. Povedano drugače očitek opisa ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, ker je izostal opis posledice, do katere tudi dejansko ni prišlo.
Prvostopenjsko sodišče lahko v fazi predhodnega preizkusa vloženega obtožnega akta upravičenega tožilca pozove zgolj k popravi formalnih pomanjkljivosti obtožnega akta (drugi odstavek 270. člena ZKP), kar pa v nobenem primeru ne velja za ugotavljanje vsebinskih pomanjkljivosti vloženega obtožnega akta, ki se nanašajo na sklepčnost takega obtožnega akta, zlasti takrat, ko je pod vprašaj, kot v konkretnem primeru, postavljen opis oziroma zadostna konkretizacija očitanega kaznivega dejanja.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh stranke v pravdi - več tožbenih zahtevkov - delni uspeh v pravdi - enotna odškodnina - renta - uspeh po temelju in višini - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je tožničin (skupni) uspeh v postopku na prvi stopnji upravičeno ugotavljajo kot aritmetično sredino uspeha glede zahtevanega enkratnega zneska odškodnine in glede zahtevka na plačilo rente (s katerim je tožnica v celoti propadla).
Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotavljanju tožničinega uspeha glede zahtevka na plačilo (enkratnega) zneska odškodnine upoštevati tako uspeh po temelju kot uspeh po višini.
pravica do izjave v postopku - pravica do obrambe - opis prekrška - vročitev predloga v izjavo
Prekrškovni organ ob predložitvi zahteve za sodno varstvo v pristojno reševanje sodišču prve stopnje podal obsežnejša pojasnila glede dejanskih in materialnopravnih vprašanj konkretnega prekrška, ki pa storilcu glede na razpoložljive podatke ni bil vročen pred izdajo izpodbijane sodbe.
Glede na navedeno pritožbeno sodišče šteje, da so utemeljeni pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku, ker je bila z opisanim postopanjem sodišča storilcu kršena pravica do izjave v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046688
OZ člen 599. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - najem garaže - najemno razmerje - veljavna določila pogodbe - plačilo najemnine - imetnik pravice uporabe - lastništvo nepremičnine
Vprašanje lastništva garaže ne vpliva na veljavnost najemne pogodbe oziroma obstoj najemnega razmerja med pravdnima strankama (ob tem, da toženka ni trdila, da bi kdo tretji kot lastnik oziroma imetnik kakšne pravice na garaži uveljavljal svojo pravico do toženke v smislu 580. člena ZOR oziroma 599. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00045155
ZPND člen 22a, 22a/8.
preprečevanje nasilja v družini - poseben sklep o stroških postopka - potrebni stroški - odločanje o stroških po prostem preudarku - pravnomočno razsojena stvar
Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari, sprejeta s sklepom dne 4. 1. 2021 je postala pravnomočna.
Sklep o stroških je posledica odločitve o glavni stvari.
Za preklic odložitve je ključna namreč ugotovitev, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Pravna kvalifikacija tega prekrška oziroma njegova vrsta oziroma kateri prekršek konkretno je storilec storil, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni relevantna.
ZVoz-1 člen 62, 62/6, 56, 56/8. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-23, 25, 25/6. ZPrCP člen 34, 34/5, 45, 45/10.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - motoristična čelada - vožnja pod vplivom alkohola - motorno vozilo - prodaja štirikolesnikov - registracija motornega vozila
Šesti odstavek 62. člena ZVoz-1 sicer res določa, da v kategorijo B1 spadajo štirikolesa, pri čemer pa je potrebno upoštevati definicijo pojma štirikolo, ki izhaja iz 23. točke prvega odstavka 3. člena ZMV-1, ki pa to vrsto vozila poleg zunanjega izgleda definira tudi glede na maso in nazivno moč motorja. Natančna in pravilna ugotovitev tehničnih karakteristik vozila je torej pomembna za uvrstitev konkretnega motornega vozila v kategorijo motornih vozil, ki je pomembna tako pri presoji dokazanosti zakonskih znakov prekrška vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja kot tudi glede vožnje neregistriranega motornega vozila v cestnem prometu, zlasti ker je iz izpovedbe zaslišane priče K. V. razvidno, da gre za vozilo, ki ga ni mogoče registrirati v Republiki Sloveniji, ker za to motorno kolo ni mogoče pridobiti homologacije, posledično pa za vožnjo takega vozila tudi ni potrebno vozniško dovoljenje. Vprašljiva je namreč utemeljenost očitka obdolžencu, da je vozil neregistrirano motorno vozilo v cestnem prometu, če motornega vozila v cestnem prometu sploh ne bi smel uporabljati oziroma če takega vozila sploh ni možno registrirati za uporabo v cestnem prometu, ker ne izpolnjuje tehničnih pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Lahko pa bi šlo za kršitev pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZMV-1
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00045251
ZVEtL-1 člen 3, 19, 32. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - pripadajoče zemljišče k stavbi - zemljiška knjiga - stvarne pravice na nepremičnini - vpis stvarne pravice - vpis v zemljiško knjigo - vrstni red vpisa - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo
V postopku za vzpostavitev (nedokončane) etažne lastnine mora sodišče ugotoviti samo vsebino tistih stvarnopravnih razmerij (stvarnih pravic), ki se vpisujejo v zemljiško knjigo pri vpisu oblikovanja etažne lastnine, pa v zemljiški knjigi še niso vpisana. Pri položaju vpisane nedokončane etažne lastnine, je treba upoštevati, da so v zemljiški knjigi že vpisana stvarnopravna razmerja glede tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so že vpisani v zemljiški knjigi. Ta stvarnopravna razmerja med drugim vključujejo tudi vknjiženo lastninsko pravico. O tej pravici pa sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ne sme odločati zato, ker za njihovo pridobitev, omejitev oziroma prenehanje, veljajo splošna pravila SPZ in ZZK-1.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - vezanost na pravnomočne odločbe o prekršku - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
Zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločitve pa se sodišče v predmetnem postopku ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, s katerimi so storilcu izrečene sankcije za prekrške storjene v času preizkusne dobe. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da pri ugotavljanju, ali je storilec dejansko storil hujši prekršek, sodišče glede na tretji odstavek 76. člena ZP-1 ni vezano na sodbo sodnika oziroma odločbo organa za prekrške, temveč ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca v preiskavi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je med storitvijo prvega in zadnjega prekrška, ki jih je sodišče upoštevalo pri izdaji izpodbijanega sklepa, preteklo več kot dve leti, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialne določbe ZP-1, ko je z izpodbijanim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - bilanca stanja - blokada transakcijskega računa - odlog plačila sodne takse
Pritožnica aktualnejših podatkov o svojem premoženjskem stanju v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni dala, sama pa je vedela, kateri podatki so sodišču dostopni in kaj izkazuje zadnja objavljena bilanca stanja. Plačilo sodne takse v višini 567,00 EUR ne bi smel biti razlog, zaradi katerega bi bil ogrožen pritožničin obstoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00044570
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. URS člen 15, 23, 24, 25, 26, 125. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-2.
plačilo sodne takse za pritožbo - pravica do pritožbe - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - odločanje o plačilu sodne takse - javnost glavne obravnave - pravica do sodnega varstva - uveljavljanje kršitev ustavnih pravic
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi ugovora tožnika zoper plačilni nalog pravilno sklicuje na 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki določa, da taksna obveznost nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva.
OZ člen 179. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - objektivizacija odškodnine - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Pritožnik je utrpel zvin vratne hrbtenice (lahka poškodba), udarnino desne rame in udarnino na glavi (zelo lahki poškodbi). Za posledice takšnih poškodb (strah in telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem) so v sodni praksi prisojene odškodnine v razponu od dveh do petih povprečnih plač.