Zavarovanec, ki v primeru prometne nesreče ne poskrbi za preizkus alkoholiziranosti (ne obvesti o nesreči policije) izgubi zavarovalno kritje iz naslova kasko zavarovanja in AO, saj krši zavarovalne pogoje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog
Kako organizirati delovni proces, je bilo predmet poslovne odločitve tožene stranke. Ker pa v sodnem postopku ni dokazala obstoja utemeljenega razloga, saj se število zaposlenih po tem, ko je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni zmanjšalo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 15, 15/5, 18, 18/1, 22, 33, 33/1, 33/1-1, 33/1-4, 34, 34/1, 34/1-7.
lastnost zavarovanca – podlaga za zavarovanje – odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik v obdobju, v katerem je bil prijavljen kot brezposelna oseba, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj v tem obdobju ni niti prejemal nadomestila za primer brezposelnosti niti ni zavod zanj plačeval prispevkov, prav tako pa tudi ni dokazal, da bi se v zavarovanje vključil prostovoljno.
nedovoljenost revizije - zahteva za oceno ustavnosti
Upnik lahko v skladu s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču sam poda pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti zakona. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga za presojo ustavnosti 1. odstavka 10. člena ZIZ.
ZOR člen 1002, 1002/4, 1010, 1011, 1011/1, 1002, 1002/4, 1010, 1011, 1011/1.
poroštvo - porok - notifikacijska dolžnost - kršitev notifikacijske dolžnosti - porokova zahteva za izterjavo od glavnega dolžnika
Posledica kršitve notifikacijske dolžnosti ni prenehanje porokove obveznosti, temveč upnikova odškodninska odgovornost. Porok je svoje obveznosti prost le, če dokaže, da je od upnika zahteval, da ta v roku enega meseca po zapadlosti terjatve le-to terja od glavnega dolžnika, upnik pa tega ni storil. Ker toženka v obravnavani zadevi ni dokazala, da je tako zahtevo upnici postavila, njena poroštvena obveznost ni prenehala.
Res je v 2. odstavku 318. člena ZGD-1 predpisani standard, ki ga mora zatrjevati predlagatelj, to je obstoj vzroka za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, kar pa ne pomeni, da se pri odločanju o utemeljenosti predlagateljevega predloga ne more nasprotni udeleženec braniti pred takšnimi očitki. Iz odgovora nasprotnega udeleženca na predlagateljev predlog namreč izhaja, da je uprava družbe med poslovnim letom 2006 seznanila oba delničarja o slabi likvidnostni situaciji in potrebni zagotovitvi sredstev za poslovanje nasprotnega udeleženca. Nobeden od delničarjev ni bil pripravljen zagotoviti sredstev za nadaljnje poslovanje družbe. Zato sta uprava in nadzorni svet sprejela sklep, da uprava skupščini delničarjev predlaga sklep o začetku postopka redne likvidacije. S tem, da je bila odločitev o prenašanju dejavnosti na G., sprejeta pred imenovanjem nove uprave ter delničarja nista zagotovila potrebnih sredstev za ohranitev poslovanja je nasprotni udeleženec izpodbil vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
OZ člen 112, 113, 114, 115, 924, 938, 939, 112, 113, 114, 115, 924, 938, 939.
spremenjene okoliščine - povečanje nevarnosti
Določbe OZ o zavarovalni pogodbi so v nasprotju s splošnim načelom obligacijskega prava - načelom dispozitivnosti (2. člen OZ) v načelu kogentne (924. člen OZ). Razlog za takšno ureditev je varstvo zavarovalca kot šibkejše pogodbene stranke.
V določbah 938. in 939. člena OZ gre za specialno ureditev spremenjenih okoliščin (112. do 115. člen OZ). Iz določbe 939. člena OZ jasno izhaja, da je v primeru spora treba oceniti, kolikšno zmanjšanje zavarovalnine bo pogodbene obveznosti strank uskladilo s spremenjenimi razmerami - povečanjem nevarnosti oziroma ali zavarovalnica sploh dolguje zavarovalnino. Sodišče mora na podlagi konkretnih okoliščin obravnavanega primera presoditi, ali je toženka dokazala, da se je rizik kraje vozila zaradi izgube ključev povečal oziroma za koliko se je povečal ter da bi toženka - če bi za to okoliščino vedela pred nastopom zavarovalnega primera - upravičeno razdrla pogodbo.
Pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja predstavlja pravni standard, ki ga mora sodišče v konkretnem primeru zapolniti. Če je ta okoliščina v smislu določbe 1. odstavka 125. člena ZPPSL izkazana za pravnega prednika stečajnega dolžnika, ni nobene pravne podlage za drugačno obravnavanje subjektivnega odnosa upnika do te okoliščine od primerov, ko gre za ravnanje samega stečajnega dolžnika.
Tovrstne različne položaje upnikov glede izpodbojnih dejanj je potrebno različno obravnavati samo v tem smislu, da mora biti izkazan subjektivni odnos upnika, v korist katerega je izpodbijano dejanje storjeno, do ekonomsko-finančnega stanja pravnega prednika in ne stečajnega dolžnika.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - disciplinska komisija - obravnava
Zgolj na podlagi zatrjevanja tožnice, da naj bi imeli člani sveta, ki so odločali o izločitvi posameznih članov disciplinske komisije, koristi od tožene stranke, še ne dokazuje, da svoje funkcije niso odgovorno odpravljali oziroma da so njihove odločitve nezakonite.
Tožena stranka je pravilno zavrnila predlog tožnice za preložitev obravnave disciplinske komisije, saj letni dopust delavca ni utemeljen razlog za preložitev. Ker ji tako pravice do obrambe ni kršila, je odločba, s katero ji je zaradi ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zakonita.
Ker sodišče pri odločanju o dedovanju zaplenjenega premoženja ne more neposredno uporabiti določb Zden, ZIKS posebnih določb v zvezi z dedovanjem nima, bi moralo sodišče pri odločanju o dedovanju uporabiti določbe ZD, s tem pa tudi določbo prvega odstavka 221. člena, po kateri sodišče glede pozneje najdenega premoženja ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je dne 22.6.1994 sprejelo načelno pravno mnenje, da v primerih vračanja premoženja po ZIKS zapuščinsko sodišče ne more razdeliti zaplenjenega premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odst. 221. čl. ZD), ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče. Kolikor dediči ne soglašajo s tem, da se premoženje razdeli po prejšnjem sklepu o dedovanju, je treba ugotoviti na kakšni podlagi je bil sklep izdan. Pri presoji, koliko veljajo dedne izjave, dedni dogovori in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega zaplenjenega premoženja, je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja
Obdolženčeva nekaznovanost, priznanje storitve prekrška in obžalovanje za storjeni prekršek vožnje pod vplivom alkohola niso takšne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev stranske sankcije 18 kazenskih točk, temveč gre za olajševalne okoliščine, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij po prvem do četrtem odstavku 26. člena ZP-1, posebne olajševalne okoliščine pa morajo biti, kakor to pove že njihovo ime, posebne, praviloma različne od ostalih okoliščin, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij pri prekrških, ocenjujoč njihovo drugačno kvaliteto in obseg tudi v primerjavi z ostalimi v dokaznem postopku ugotovljenimi okoliščinami, ki vplivajo na odmero sankcij.
ZZZDR člen 78, 78. ZPP člen 410, 421, 421/2, 410, 421, 421/2.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine
Ko sodišče določa stike, jih je dolžno določiti v neomejenem času, saj ZZZDR ne pozna omejene določitve stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Po določbi 78. čl. ZZZDR in po 421 čl. je dolžno sodišče odločati o stikih na podlagi razmer ob izdaji sodbe. Po IV. odst. 421. čl. ZPP pa lahko izda senat na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo tudi o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.
Sodišče prve stopnje je za določen čas urejene stike argumentiralo z razmerami na strani očeta - tožnika, češ, da tožnik ni mogel predvideti, kakšno bo stanje v letu 2008, stranke pa napotilo, da se po preteku tega obdobja ponovno dogovorijo. Takšna odločitev pa ni pravilna.
Sodišče prve stopnje je v sodbo povzelo preživnino, ki jo je v letu 2003 določilo nemško sodišče zahtevek matere, da se plačuje preživnina v višini 313,00 EUR (75.000,00 SIT) pa zavrnilo. Pri taki odločitvi je nepravilno uporabilo materialno pravo, II. odst. 421. čl. ZPP, ki sodišču nalaga, da ob razvezi zakonske zveze odloči tudi o preživljanju otrok. Tudi če je bila preživnina določena v drugem postopku, to ne pomeni, da sodišče ob razvezi ni dolžno odločati o preživnini po uradni dolžnosti. V razvezni sodbi mora biti odločitev o preživnini.
ZDR člen 32, 33, 172, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
15-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je tožena stranka prejela pisni zagovor, saj se je šele tedaj seznanila z razlogi in z vsemi subjektivnimi okoliščinami, ki so odpoved utemeljevale.
podružnica tujega podjetja - sposobnost biti pravdna stranka - odpravljiva napaka - mednarodna pristojnost - uporaba prava - spor z mednarodnim elementom - načelo koneksnosti - karakteristična izpolnitev
Podružnica tujega podjetja se vpisuje v sodni register, nima pa lastnosti pravne osebe, zato ne more biti samostojna pravdna stranka v postopku.
V primeru, da gre za državi, ki sta članici Evropske skupnosti, je treba za določanje pristojnosti uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah in ne določb ZMZPP.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je sklepčnost, to je, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Ker je tožnik navajal, da mu je tožena stranka omogočila zagovor šele po podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugoditi.
uničenje arhitekturnega objekta - moralne avtorske pravice - hotelska igralnica
V spornem primeru je bil arhitekturni objekt - oprema hotelske igralnice, odstranjen in nadomeščen z novim. Nameščena je bila povsem druga in drugačna oprema, spremenjena so bila gradbena in obrtniška dela ter instalacije, ostala je le stara etažna plošča in stari vertikalni stebri. Zato predstavlja materialnopravno podlago za rešitev sporne zadeve določba 3. odstavka 45. člena ZASP, po kateri ima v primeru, ko gre za uničenje arhitekturnega objekta, avtor le pravico do fotografiranja dela in do izročitve reprodukcij načrtov, ne pa tudi pravice do prednostne ponudbe za postavitev novega objekta iz 1. odstavka 44. člena ZASP.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 205, 205. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - obveznost vročitve sklepa o izvršbi novemu dolžniku - možnost ugovora novega dolžnika
Ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, mora sodišče dati novemu dolžniku možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji, kar pomeni, da mu je potrebno vročiti sklep o izvršbi, zoper katerega ima novi dolžnik možnost ugovora.
ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 76, 76/3, 269, 269/1.
obtožnica - obvezne sestavine - nepopolna vloga
V 1. odst. 269. čl. ZKP so predpisane obvezne sestavine obtožnice kot procesnega akta upravičenega tožilca. Kot je ob preizkusu obtožnega akta pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, laično sestavljeni obtožni akt ni vseboval vseh predpisanih obveznih sestavin z omenjenim 1. odst. 269. čl. ZKP. Kljub temu da se je obtožni akt nanašal na kar enajst kaznivih dejanj, ni vseboval dovolj določno podanih opisov dejanj, iz katerih bi izhajali zakonski znaki teh kaznivih dejanj. Prav tako niso bili navedeni čas in kraj storitve kaznivih dejanj, pa tudi ne čas, ko je pritožnik izvedel za kaznivo dejanje in storilca, kar je bistvenega pomena za presojo vprašanja, ali je bila zasebna tožba glede kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo (obtožni akt je bil namreč vložen tudi za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime od 169. do 172. čl. KZ), vložena pravočasno. Nenazadnje pritožnik ni podal nobenih konkretnih predlogov glede dokazov, ki naj bi se izvedli na glavni obravnavi.