Pogodbeni prenos vseh pravic in obveznosti (nastopa v državni rokometni ligi) nikakor ne pomeni pravnega nasledstva, torej popolnega vstopa v pravni položaj nekega pravnega subjekta.
Iz razlogov sodbe izhaja, da je kopalnico v letu 1997 prenavljala toženka in ne vsi sodediči skupaj, samo toženka je torej vznemirjala lastnino tožnikov in zato preostali dediči niso nujni sosporniki v tej pravdi.
Izrek sodbe je nejasen v 2. točki v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev kanalizacije na zahodnem delu parc.št. 1050 k.o. K.. Ker so na istem zemljišču speljane tri kanalizacije, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri je prvostopno sodišče obrazložilo, da predstavlja protipraven poseg v lastninsko pravico tožnikov samo kanalizacija, narejena ob adaptaciji kopalnice.
izračun zamudnih obresti - računalniški program za izračun zakonskih zamudnih obresti
Program, ki ga uporablja sodišče za izračun zamudnih obresti, nikakor ni uradno priznani program za rabo sodišč, pač pa je zgolj eden od ponujenih komercialnih programov, zato ni na mestu kar avtomatično povzemanje rešitev, dobljenih z njegovo uporabo.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke - neupoštevnost ugovorov v zvezi s prenehanjem terjatve v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke
Pritožbene navedbe, v katerih pritožnik zatrjuje, da je delno oziroma že v celoti poravnal terjatev do upnika, v zemljiškoknjižnem postopku nimajo nobenega pomena. Zemljiškoknjižno sodišče ima namreč zgolj izvedbeno naravo v razmerju do izvršilnega sodišča. Ko izda izvršilno sodišče sklep o izvršbi na nepremičnino, mora ta sklep po členu 170. ZIZ poslati v zemljiško knjigo, ki vpiše zaznambo tega sklepa. Zato hkrati z zaznambo sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče vpiše v korist upnika še hipoteko. Te vpise zemljiškoknjižno sodišče v skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava izbriše, ko od izvršilnega sodišča dobi obvestilo, da je izvršba ustavljena.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pogoji za oprostitev sodne takse v obravnavanem primeru niso podani, saj iz vloge dedinje izhaja, da za oprostitev plačila sodne takse prosi, ker denar, ki bi ga porabila za plačilo takse, potrebuje za nakup stanovanja in ne iz razloga, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in svojega otroka.
Če je tožnica za posamezno obliko nepremoženjske škode zmanjšala denarno odškodnino, samo razlike do prvotnega zneska, ki ga je zahtevala, ne bo mogla zahtevati v novi tožbi, zato tudi tožena stranka nima pravnega interesa, da bi se upirala znižanju zahtevka.
Namen norme, po kateri mora avtobus zaustaviti na avtobusnem postajališču, ni v tem, da bi na ta način preprečili izstopajočim, da prečkajo cesto na nezavarovanem mestu, ampak v tem, da lahko potniki varno izstopijo iz avtobusa (oziroma vstopijo vanj) in da lahko promet na cesti v času, ko je avtobus na postajališču, poteka nemoteno.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1. OZ člen 147, 147/2, 147, 147/2.
odgovornost pravne osebe - zahteva za povrnitev škode neposredno od delavca - namen - eventualna maksima - nova dejstva v pritožbi
Tožnik (kot oškodovanec) lahko zahteva povrnitev škode neposredno od toženca (kot delavca), le če je ta škodo povzročil namenoma (2. odst. 147. čl. OZ oz. 2. odst. 170. čl. ZOR).
Namen je najtežja oblika krivde. Potrebno je zavedanje povzročitelja o nedopustnosti svojega ravnanja in posledicah in tudi volja za njihov nastanek.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe strank - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo
Dolžnik šele v pritožbi navaja svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Pritožbeno sodišče taki pritožbi ni sledilo, saj je bila dolžniku dana možnost izraziti svoje pripombe na izvedensko mnenje, tako da s takimi pritožbenimi navedbami ne more več uspeti.
1. Dejstvo, da je obdolženka uslužbenka sodišča, ki naj bi odločalo o obtožnem predlogu zoper njo, pomeni dejansko oviro za sojenje tega sodišča, ker ni mogoče izključiti dvoma v nepristranskost sodeče sodnice.
2. Dejstvo, da ima obdolženec sedež odvetniške pisarne na sedežu sodišča, ki naj bi mu sodilo, pa ne pomeni nobene oviri za sojenje tega sodišča, ker z njim ni v nobenem takšnem razmerju, da sojenje ne bi bilo mogoče.
Po 5. odst. 38. čl. ZIZ je treba potrebnost stroškov za izvršbo presojati skozi izvršbo, ki jo je predlagal upnik; gre za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki in na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje. Upoštevaje upnikov predlog se tako pokaže, da za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe glede lastništva nepremičnin dolžnika, ravno tako pa tudi ne glede lastništva motornih vozil - slednje zato, ker je upnik predlagal izvršbo na vse dolžnikove premičnine.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - napake izvršenega posla - pravice naročnika - znižanje plačila
Eden od jamčevalnih zahtevkov, ki jih naročnik lahko uveljavi zoper izvajalca del, je tudi znižanje plačila (3. odst. 639. čl. OZ). Po določilu 640. čl. OZ se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
registrski postopek – udeleženci postopka – odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis – formalne predpostavke – materialnopravne predpostavke – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Stališče, da bi moralo registrsko sodišče deklaratorne sklepe nekritično vpisovati v sodni register, nima opore v veljavnih predpisih. Določbe 34. čl. ZSReg ne ločijo deklaratornega od konstitutivnega vpisa.
Zemljiškoknjižno sodišče mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti tudi usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla, ki v posameznem primeru predstavlja podlago za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, in dovoliti vpis le, če se vsebina zemljiškoknjižnega dovolila ujema s predmetom priloženega zavezovalnega pravnega posla (bodisi da gre za eno listino, kot v konkretni zadevi, bodisi da sta zemljiškoknjižno dovolilo in pogodba o prenosu določene nepremičnine ločeni listini). Nasprotno stališče bi namreč v skrajnem primeru pomenilo, da bi lahko predlagatelj zemljiškoknjižnemu dovolilu, izstavljenemu na posebni listini, priložil popolnoma nepovezan zavezovalni pravni posel (pogodbo) oziroma da bi lahko dosegel vpis zgolj z zemljiškoknjižnim dovolilom, ne da bi sploh priložil primeren zavezovalni pravni posel. Po 4. točki 146. člena ZZK-1 je ena izmed procesnih predpostavk za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu tudi predložitev listin, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis in drugih listin, ki mu morajo biti predložene, med drugim tudi listine o zavezovalnem pravnem poslu. Če bi bilo za vpis dovolj zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, bi bila namreč omenjena določba 36. člena ZZK-1 nepotrebna. Ta določba pa ni nepomembna, saj temelji na načelu kavzalnosti, za katerega se je jasno in razločno izrekel SPZ v 40. členu. To načelo pa govori v prid temu, da mora zemljiškoknjižno sodišče popolnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) presojati v povezavi z obstojem primernega zavezovalnega pravnega posla (pogodbe), ki predstavlja kavzo/podlago razpolagalnemu pravnemu poslu oziroma, da mora pred dovolitvijo vpisa ugotoviti identičnost predmetov obeh predloženih pravnih poslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK02965
ZPP člen 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337, 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337. ZMZPP člen 19, 19/1, 19, 19/1.
spor z mednarodnim elementom - sprejem ponudbe - trajno poslovno sodelovanje - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljen dobiček - predložitev listine - dopustne pritožbene novote - priglasitev pravdnih stroškov
1. odst. 228. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sme sodišče drugi osebi naložiti, naj predloži listino, le tedaj, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino. V obravnavanem primeru pa za takšno listino ne gre. Dopustne pritožbene novote (337. čl. ZPP) so zgolj tisti dokazi, ki so obstajali do konca glavne obravnave, ne morejo pa to biti tisti dokazi, ki so nastali po zaključku glavne obravnave .
uničenje arhitekturnega objekta - moralne avtorske pravice - hotelska igralnica
V spornem primeru je bil arhitekturni objekt - oprema hotelske igralnice, odstranjen in nadomeščen z novim. Nameščena je bila povsem druga in drugačna oprema, spremenjena so bila gradbena in obrtniška dela ter instalacije, ostala je le stara etažna plošča in stari vertikalni stebri. Zato predstavlja materialnopravno podlago za rešitev sporne zadeve določba 3. odstavka 45. člena ZASP, po kateri ima v primeru, ko gre za uničenje arhitekturnega objekta, avtor le pravico do fotografiranja dela in do izročitve reprodukcij načrtov, ne pa tudi pravice do prednostne ponudbe za postavitev novega objekta iz 1. odstavka 44. člena ZASP.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 15, 15/5, 18, 18/1, 22, 33, 33/1, 33/1-1, 33/1-4, 34, 34/1, 34/1-7.
lastnost zavarovanca – podlaga za zavarovanje – odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik v obdobju, v katerem je bil prijavljen kot brezposelna oseba, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj v tem obdobju ni niti prejemal nadomestila za primer brezposelnosti niti ni zavod zanj plačeval prispevkov, prav tako pa tudi ni dokazal, da bi se v zavarovanje vključil prostovoljno.
ZOR člen 1002, 1002/4, 1010, 1011, 1011/1, 1002, 1002/4, 1010, 1011, 1011/1.
poroštvo - porok - notifikacijska dolžnost - kršitev notifikacijske dolžnosti - porokova zahteva za izterjavo od glavnega dolžnika
Posledica kršitve notifikacijske dolžnosti ni prenehanje porokove obveznosti, temveč upnikova odškodninska odgovornost. Porok je svoje obveznosti prost le, če dokaže, da je od upnika zahteval, da ta v roku enega meseca po zapadlosti terjatve le-to terja od glavnega dolžnika, upnik pa tega ni storil. Ker toženka v obravnavani zadevi ni dokazala, da je tako zahtevo upnici postavila, njena poroštvena obveznost ni prenehala.
Pravilnost uporabe 269. člena OZ je odvisna tudi od vprašanja, ali upnik uveljavlja svojo pravico zahtevati sodne penale v skladu z njegovim pravno varovanim interesom, to je doseči izpolnitev s pravnomočno sodno odločbo ugotovljene nedenarne obveznosti. Upnik mora namreč to svojo pravico izvrševati v skladu s temeljnimi pravnimi načeli in v skladu z njenim namenom (prepoved zlorabe pravic - 7. člen OZ), kar pomeni tudi, da se s sodnimi penali ne sme zasledovati drug namen, kot izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene s sodno odločbo, niti ne smejo pomeniti spremembe upnikovega nedenarnega zahtevka v nedogled trajajočo denarno obveznost.
Pomen dejanja in okoliščine primera so kriteriji za določitev sodnih penalov, vendar morajo biti obrazloženi s konkretnimi dejstvi.
Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti upnikovega predloga upoštevati tudi premoženjsko stanje dolžnice, da bi ugotovilo, kakšna višina sodnega penala bi jo še prisilila k prostovoljni izvršitvi obveznosti. S tega vidika je namreč mogoče upoštevati premoženjsko stanje dolžnika kot kriterij za določitev višine sodnega penala.
Sodišče prve stopnje je sodne penale določilo brez kakršnekoli omejitve skupne višine.