začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičninami - nevarnost
V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 270. člena ZIZ, na katerega se je upnik skliceval v predlogu za izdajo začasne odredbe, to je, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Prepovedi odtujitve in obremenitve kar 8 parcel, na katere je bila izdana začasna odredba, ni moč enačiti s pojmom škode, ki je neznatna. Vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo, zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice. To velja v konkretnem primeru še toliko bolj, saj je prvostopno sodišče na upnikov predlog izdalo začasno odredbo kar na 8 parcel. Zato upnikova obrazložitev, da je dolžnik lastnik še nekaterih drugih neobremenjenih nepremičnin, ne izkazuje verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo.
Poleg tega pa upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru splošnih trditev ni zatrjeval, kaj bi s predlagano začasno odredbo sploh dosegel, oziroma kaj naj bi bil namen le te. Ni namreč zatrjeval nevarnosti, da mu bo uveljavitev terjatve, zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, onemogočena ali otežena (prim. 2. odstavek 270. člena ZIZ). ZIZ v 3. odstavku 270. člena, na katerega se upnik sklicuje, res ne predpisuje, da bi moral upnik dokazovati nevarnost, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa navedeno ne pomeni, da nevarnosti ni dolžan zatrjevati. Nenazadnje je namen začasnih odredb ravno v tem, da se zavaruje terjatev, glede katere obstoji nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali otežena. Ker upnik nevarnosti ni zatrjeval, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe že iz tega razloga neutemeljen.
ZOR člen 1013. ZPP člen 339, 339/2-14. CZ člen 157.a, 157.g.
poroštvo – garancijska izjava – pravica poroka do vračila plačanega in obresti
Tožeča stranka se je po naročilu tožene z garancijsko izjavo zavezala, da bo, v kolikor začasno uvoženo blago po izteku predpisanega roka ne bo izvoženo, poravnala vse stroške carinskih dajatev. V razmerje s Carinskim uradom je vstopila kot porok za toženčeve dolgove.
starostna pokojnina – dokončna in pravnomočna odločba – odločba ustavnega sodišča – ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo – ponovna odmera pokojnine
O pravici tožnika do starostne pokojnine je bilo pravnomočno odločeno že pred sprejemom odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-61/00 z dne 18. 9. 2003, iz katere izhaja, da je potrebno 4. odst. 108. čl. ZObr razlagati tako, da se za izračun pokojninske osnove upošteva bruto in ne neto plača. Toženec je zato pravilno opravil ponovno odmero po uradni dolžnosti upoštevaje bruto plačo tožnika ter mu pravico do tako odmerjene pokojnine priznal od 1. 11. 2003 dalje, to je od 1. dne naslednjega meseca po objavi odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu RS.
Če javni uslužbenec na podlagi 24. člena ZJU-UPB2 vloži zahtevo za odpravo kršitev skupaj s pozivom delodajalcu, da odpravi kršitve v zakonskem roku 15 dni in delodajalec na to zahtevo odgovori, je potrebno tak odgovor šteti za dokončno odločitev delodajalca. Tožnik je v nadaljnjih 30 dneh pravilno vložil tožbo zoper toženo stranko na podlagi 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZPP člen 319, 324, 339, 339/2-12 ZUE člen 13, 13/4.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve – izrek sodbe
S tem, ko je obstoj terjatve, ki je bila že pravnomočno ugotovljena ponovno navedlo v 2. točki izreka, je še enkrat odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Taka terjatev se sicer lahko uveljavlja v pobot, v takem primeru pa izrek sodbe ne vsebuje tistega dela v katerem se ugotavlja obstoj toženčeve terjatve (ker je ta že pravnomočno ugotovljena).
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - varstvo dela - svoboda dela
Po 66. členu URS (varstvo dela) država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja nujno zakonsko varstvo. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena v skladu z zakonskimi določbami, ne gre za kršitev navedene določbe URS. Tožena stranka s sklenitvijo delovnega razmerja za določen čas tudi ni kršila ustavne pravice iz 49. člena URS (svoboda dela), saj ta določba ne zagotavlja pravice do sklenitve delovnega razmerja (za nedoločen čas), ampak zagotavlja svobodo dela, prosto izbiro zaposlitve in dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Delodajalec lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delavca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (125/4 ZDR). Tožena stranka, ki je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, je ravnala zakonito. Pri presoji časa trajanja poskusnega dela je potrebno izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se preizkusijo znanja in sposobnosti, potrebna za opravljanje dela. Dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z opravljenimi nalogami.
Ker je tožnik pri toženi stranki namerno poškodoval prevozno sredstvo, s katerim je opravljal delo (dostavno vozilo), s čimer je onemogoči nemoteno opravljanje dela ter povzročil večjo gmotno škodo, je kršil določbo o prepovedi škodljivega ravnanja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZOR člen 39, 39/4, 39, 39/4. ZPP člen 213, 213/1, 214, 213, 213/1, 214.
pogodba o kompenzaciji - zmota - skrbnost - priznanje pred pravdo
Pogodba o kompenzaciji sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja, ker pomeni enega izmed (drugih) možnih načinov prenehanja (vzajemnih) obveznosti. Podpis tovrstne pogodbe zato ne ustanavlja novih obveznosti, temveč (praviloma) ugaša obstoječe. Predpostavka tovrstnega prenehanja obveznosti je zato obstoj vzajemnih istovrstnih terjatev oziroma obveznosti. Če teh ni, tudi do njihovega vzajemnega prenehanja ne more priti.
Pritožbeno sodišče ne sprejema argumentacije sodišča prve stopnje, ki je zatrjevano pomoto tožene stranke pri podpisu sporne kompenzacije, presojalo z gledišča njene (ne)skrbnosti. Morebitna njena premajhna skrbnost namreč ne more imeti nobenega vpliva na nastanek obveznosti, ker pogodba o kompenzaciji ni podlaga nastanku obveznosti.
In ker je zatrjevano prenehanje obveznosti odvisno od obstoja vzajemnih terjatev oziroma obveznosti, morebitno zmotno priznanje obstoja le-teh pa le-teh ne ustanavlja, zmotno priznanje obstoja svoje obveznosti samo zase ne more imeti pobotnega učinka v izpolnitveni fazi neobstoječe obveznosti.
Po prepričanju pritožbenega sodišča bi bilo treba podpisu sporne pogodbe o kompenzaciji pripisati pomen priznanja obstoja svoje obveznosti pred pravdo, ki samo zase ne izključuje drugačnih trditev v postopku pred sodiščem in ki so kot pravno pomembne predmet dokazovanja (1. odst. 213. in 214. čl. ZPP).
invalidska pokojnina – vzrok invalidnosti – gostota pokojninske dobe
Ker je vzrok tožnikove invalidnosti bolezen in ker do dneva nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninske dobe, ki bi pokrivala najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti, je njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - ugovor po izteku roka - pogoji za izredni ugovor - zavrženje ugovora
Dolžnik sicer v principu pravilno opozarja, da je ugovor po izteku roka iz 56. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka. Vendar pa je v zvezi s tem pomembno določilo 2. odst. 56. čl. ZIZ, po katerem mora dolžnik v takšnem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve, pri čemer sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.
Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.