Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
ZDR člen 114, 114/1, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 193, 398, 398/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec – pridobitev pravice do starostne pokojnine – izračun minimalnih upokojitvenih pogojev
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti – rok za podajo odpovedi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožena stranka je za očitano kršitev tožnika izvedela več kot 30 dni pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, po poteku prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je sorazmerno hitro našel novo zaposlitev, prav tako se zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnikovi prihodki niso toliko zmanjšali, da bi to utemeljevalo odškodnino v višini 10 plač, ki jo je sodišče prve stopnje vezalo tudi na tožnikovo dolžnost vzdrževanja štiričlanske družine. Kot primerno odškodnino je mogoče upoštevati znesek 7 plač tožnika, kar je tudi sicer primeren znesek glede na delovno dobo tožnika pri toženi stranki (21 let).
odpravnina – regres za letni dopust – zamudna sodba
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela – izvolitev v naziv
Tožnik v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, zato ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tretja alinea prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca je neobveščanje delodajalca o razlogih o razlogih odsotnosti, kljub temu da bi delavec obveščanje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neopravičena. Dejstvo opravičene oziroma neopravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alineo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
ZPP člen 105a, 141, 142, 277, 318. OZ člen 190, 193. ZZZPB člen 54, 54/1. Pravilnik o štipendiranju člen 41, 44.
vrnitev štipendije – zamudna sodba – sodne takse za pritožbo
Ker je bila tožba toženki pravilno fiktivno vročena, pa nanjo v roku 30 dni ni odgovorila, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženka dolžna tožnici vrniti neupravičeno prejete republiške štipendije.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje vseh življenjskih potreb – samostojno hranjenje
Tožnik, ki lahko mehko hrano poje sam z žlico, čeprav si hrane ne upa rezati in mu jo zreže kdo drug, se samostojno hrani, zato nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust – izraba letnega dopusta
Tožnica je izkoristila ves dopust za leto 2010, zato ni upravičena do plačila nadomestila za 18 neizkoriščenih dni letnega dopusta za to leto, kar je v tem sporu vtoževala.
Citronske kisline kot vrste kemične spojine se z znamko sploh ne more varovati, temveč le konkretno, z znamko zavarovano blago, zoper drugo blago. Citronsko kislino očitno izdeluje in pod tem imenom prodaja celo sam upnik, sicer pa jo pod tem imenom lahko izdeluje in prodaja vsakdo. Upnik torej očitno ne more zahtevati prenehanje prodaje in umik citronske kisline kot takšne. Natančnejši opis dolžnikovega izdelka bi bil potreben že zato, da se opredeli obseg dolžnikove obveznosti, če bi bilo predlogu ugodeno. Upnik bi moral torej dolžnikov izdelek opisati s konkretnimi grafičnimi znaki bolj natančno, kot le s povsem splošno označbo izdelka to je: citronska kislina.
Revizija, ki je tožnik ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč jo je vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/1, 345/1-1, 345/2.
prodaja premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico – soglasje ločitvenega upnika – mnenje ločitvenega upnika – izklicna cena
Ker v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
ZFPPIPP člen 302, 308. ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20a. ZN člen 4.
sklep o preizkusu terjatev – prerekana terjatev in izločitvena pravica na podlagi izvršilnega naslova – napotitev na pravdo – neposredno izvršljiv notarski zapis
Tisti, ki je prerekal terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Navedeno velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.Tako velja tudi glede prerekane ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen, če je bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti oziroma ne morejo biti predmet izvršbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076417
ZICPES člen 71, 71/1, 71/6, 74, 74/1, 74/2, 75, 76. ZIL člen 47, 47/1, 50. ZMZPP člen 93, 93/3, 93/4. ZPP člen 270, 343. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. 7. 2003 člen 2, 2/1, 13. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20.12. 1993 o znamki Skupnosti člen 9.
Blago, ki nosi znamko tretjega, ki k temu ni dal soglasja in je po kvaliteti in obliki blaga/embalaže identično, predstavlja ponaredek v smislu točke (a) 1. odstavka 2. člena Uredbe št. 1383/2003. Ker z uporabo enake znamke na enakem blagu v gospodarskem prometu (v konkretnem primeru pri uvozu blaga) njen imetnik ni soglašal, je podana kršitev zavarovane znamke tako po točki (a) 1. odstavka 47. člena ZIL-1 kot tudi po točki (a) 1. odstavka 9. člena Uredbe št. 40/94 s spremembami.
Med pravicami, ki jih znamka zagotavlja, je tudi pravica prepovedi uvoza blaga, ki nosi določeno znamko na teritorij, na katerem pravica obstaja brez soglasja njenega imetnika. Vzporedni uvoz blaga brez (izrecnega) soglasja imetnika znamke, je kršitev pravic iz znamke.
Dokazno breme, da je tožena stranka imela soglasje tožeče stranke, da zadržano/sporno blago uvozi na notranji trg Skupnosti pod znamko/znamkami „HEAD & SHOULDERS“, je bilo na toženi stranki, saj gre za dejstvo, ki ga je zatrjevala tožena stranka in gre v njen prid.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom – neposredno zaslišanje prič – sodišču nedosegljiva priča
Ker sta priči sodišču nedosegljivi, nista mogli biti neposredno zaslišani. To pa ne pomeni, da sodišče sodbe ob ostalih dokazih ni smelo opreti tudi na izpovedi policistov, ki sta obravnavala prometno nesrečo in izpovedala, kaj sta jima ti dve priči o dogodku povedali.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074439
OZ člen 82, 82/1, 300. ZPP člen 207, 207/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju – prevzemna zamuda – ustreznost dobavljenega blaga
Ker rok za prevzem cigaret, ki še niso bile dobavljene tožeči stranki in so se nahajale v trošarinskem skladišču tožene stranke, v pogodbi ni bil določen, o prevzemni zamudi tožeče stranke ni mogoče govoriti. Zaradi slabe prodaje cigaret tožeča stranka ni podala novega posameznega naročila tožeči stranki, to pa glede na pogodbena določila tudi ni bila dolžna storiti.