stečaj pravne osebe – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – končno poročilo – izločitvena pravica – zahteva za izplačilo denarnega zneska
V ugovorni razlog – da so stroški stečajnega postopka v zvezi s prodajo umetniških slik ocenjeni previsoko, za primer, kot je obravnavani (ki se torej nanaša na zahtevo za izplačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, na katerem ima upnik izločitveno pravico, zmanjšan za stroške v zvezi s to prodajo) zagotovo sodi tudi primer, da so stečajni stroški v zvezi s tem delom stečajne mase ocenjeni previsoko.
Sklepa o končanju stečajnega postopka ni dovoljeno izdati, ne da bi bila izvedena vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti in jih je upravitelj lahko opravil glede na razpoložljivo stečajno maso, zato bi v primeru, da upniku ne bi bilo dopuščeno uveljavljati tudi tega razloga proti sklepu o končanju postopka, odvzeli pravico do pravnega sredstva, kar bi bilo v nasprotju s 25. členom Ustave Republike Slovenije. Zato taka razlaga 379. člena ZFPPIPP, po kateri glede na taksativno naštetje ugovornih razlogov v 4. odstavku 379. člena ZFPPIPP ni dopusten tudi ugovor, da upravitelj ni izvedel vseh dejanj, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku po ZFPPIPP, ni ustavno skladna.
razlaga pogodbe – sistematika pogodbe – najemna pogodba – dolžnost varovanja v najem oddanega prostora – sporna pogodbena določila – načelo vestnosti in poštenja
Jezikovna razlaga je le prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki jo razlagalec ne sme prestopiti. Pomembne so tudi druge metode, zlasti logična, s katero preverjamo pomen, ki smo ga dobili z gramatikalno razlago, teleološka (namenska) razlaga, ki se navezuje na vsebinsko argumentacijo, in sistematična razlaga, ki določa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v zunanji in notranji pravni sistem. V sklop sistematične razlage spada tudi razlagalno pravilo, določeno v drugem odstavku 82. člena OZ, po katerem je treba sporna pogodbena določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
načelo vrstnega reda – nastop stečaja po začetku postopka vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo vrstnega reda, ki v procesnem smislu pomeni, da se zemljiškoknjižne vpise opravlja po vrstnem redu, ki se določi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v materialnem smislu pa načelo vrstnega reda pomeni, da se vrstni red stvarne pravice določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice.
Glede na kvalifikacijo kazenske odgovornosti tožencev kot nezavestne malomarnosti in zakonsko določilo 271. člena ZPIZ, da mora biti dejanje storjeno iz hude malomarnosti, pravdno sodišče ne more biti vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da sta toženca storila dejanje z nezavestno malomarnostjo, saj vsebina hude malomarnosti ni enaka vsebini niti zavestne niti nezavestne malomarnosti.
izvršba na nepremičnine – sosporništvo – pristop k izvršbi na nepremičnino - enoten postopek – odlog izvršbe
Izvršba na nepremičnine dolžnika se vodi enotno, kot to določata prvi in drugi odstavek 171. člena ZIZ, vendar upniki niso v takšni medsebojni odvisnosti (niso enotni, še najmanj pa nujni sosporniki), da bi dejanje enega učinkovalo tudi za druge upnike, zato če eden izmed upnikov v pristopljenih zadevah predlaga odlog izvršbe, ta učinkuje samo zoper tega upnika, medtem ko se za druge upnike postopek izvršbe nadaljuje.
URS člen 22. ZPP člen 286, 451, 452, 452/2, 452/3, 452/4, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – pravočasno predlaganje dejstev in dokazov – enakopravno obravnavanje strank
V kolikor sodišče samo presodi (k temu ga sicer lahko napeljejo tudi ugovori toženca), da bi lahko oz. moral tožnik šele v drugi pripravljalni vlogi navedena dejstva in dokaze predlagati že v tožbi, da gre torej za utemeljevanje tožbenega zahtevka neodvisno od navedb toženca v odgovoru na tožbo, jih v skladu s 453. členom ZPP ne upošteva.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005589
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 148, 148/2. ZIZ člen 33.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – vpis po uradni dolžnosti – obvestilo izvršilnega sodišča – priloge k obvestilu izvršilnega sodišča – denarna kazen
Odločitev prvostopenjskega sodišča je napačna, ker šteje kot podlago za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v delu, kolikor se nanaša na denarno kazen 400.000,00 sit, sklep sodišča z dne 17.11.2003, s katerim je bila dovoljena proti dolžniku prisilna izterjava denarne kazni, izrečene na podlagi 33. člena ZIZ. Gre za denarno kazen, ki se izterja po uradni dolžnosti v korist proračuna, zaradi česar zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe tudi za znesek 1.669,17 EUR oziroma 400.000,00 SIT v korist upnika iz izvršilnega postopka.
družbena lastnina in pravica uporabe kmetijske zemljiške skupnosti – lastninjenje kmetijskih zemljišč na podlagi ZSKZG – predložitev ustrezne listine – več možnih upravičencev
Kmetijska zemljišča so se lastninila že po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZG) in niso bila predmet lastninjenja po ZLNDL. V primerih, ko obstaja več možnih lastninskih upravičencev, vpisa ni mogoče dovoliti le na podlagi zakona, temveč je potrebna tudi ustrezna listina.
ZDSS-1 člen 21, 40. ZPP člen 13. ZKolP člen 6, 6/3, 11, 11/2.
individualni delovni spor - vzorčni postopek – kolektivni delovni spor – predhodno vprašanje – kolektivna pogodba - veljavnost aneksa – podpisniki kolektivne pogodbe – sindikat – osebna veljavnost kolektivne pogodbe – sklenitev in oblika kolektivne pogodbe – splošna veljavnost kolektivnih pogodb
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo razlike v plači, ker je tožena stranka spremenila način obračunavanja plače za tožnika na podlagi Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi, se glede vprašanja (ne)veljavnosti Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi lahko odloča tudi v individualnem delovnem sporu (v tem delu bi sicer vsebinsko šlo za kolektivni delovni spor), ker gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in 21. člena ZDSS-1.
Obstoj, spremembo ali prenehanje kolektivne pogodbe je potrebno presojati za vsakega podpisnika posebej. Če je na primer delodajalec podpisal spremembe še veljavne kolektivne pogodbe samo z enim od dotedanjih sindikalnih podpisnikov, velja v razmerju do tega sindikata nova, spremenjena kolektivna pogodba. Med delodajalcem in sindikatom podpisnikom, s katerim delodajalec ni sklenil aneksa o spremembi kolektivne pogodbe, pa velja še vedno nespremenjena kolektivna pogodba vse do prenehanja njene veljavnosti (odpovedi, izteka določenega časa ali sporazuma o prenehanju).
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 85.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba – predlog za zavarovanje nedenarne terjatve – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadrževanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi z začasno odredbo v tem primeru ni bilo več mogoče.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070214
OZ člen 461, 464. ZPP člen 458, 458/1.
prodajna pogodba – grajanje napak – spor majhne vrednosti – dogovorjena cena – sprememba cene
Tožbeni zahtevek temelji na pisni Pogodbi, v kateri sta se pravdni stranki med drugim sporazumeli tudi o ceni dobavljenega materiala. Prvostopenjsko sodišče se je tako pravilno sklicevalo na navedeno Pogodbo, saj toženi stranki ni uspelo dokazati morebitne spremembe (znižanja) dogovorjene cene.
OZ člen190. ZDR člen 118, 118/2. ZUTD člen 65, 65/3, 140.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reparacijski zahtevek – reintegracija – pobotni ugovor – ugasla pravica – vračilo denarnega nadomestila – prenehanje pravice do denarnega nadomestila - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - odškodnina
Zneskov, ki so bili plačani na račun odpravnine in odškodnine namesto odpovednega roka, ni mogoče - ob ugotovitvi, da so plačani neupravičeno, ker odpoved ni zakonita - šteti kot plačila na račun reparacije, ki bi se nato od prisojenih zneskov nadomestila plače enostavno odšteli.
Delavec se v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni dolžan zaposliti niti ni dolžan pridobivati dohodkov. Če jih prejema, sicer s tem zmanjšuje škodo, ki mu nastaja, in se to pri odločanju o reparacijskem zahtevku upošteva, če pa jih ne prejema, pa ni mogoče ugotavljati, kakšne prejemke bi lahko imel.
Pri odločanju o sodni razvezi mora sodišče ugotoviti, ali je glede na medsebojne odnose nadaljevanje delovnega razmerja med strankama še mogoče in ali so podane kakšne objektivne okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja med strankama ne bi bilo mogoče ponovno vzpostaviti, pri čemer mora upoštevati vse specifičnosti primera.
umik predloga za izvršbo - povrnitev stroškov - analogna uporaba zakona - stroški ugovora
Glede na podan umik predloga je pravilno uporabiti smiselno določilo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko specifične procesne situacije umika s stroškovnega vidika ZIZ ne ureja. Upnik bi bil dolžan povrniti dolžniku nastale stroške ugovora le, če bi bil umik zaradi prenehanja terjatve podan z nesprejemljivim odlašanjem, kar v obravnavani zadevi ni primer.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti – rok za podajo odpovedi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožena stranka je za očitano kršitev tožnika izvedela več kot 30 dni pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, po poteku prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je sorazmerno hitro našel novo zaposlitev, prav tako se zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnikovi prihodki niso toliko zmanjšali, da bi to utemeljevalo odškodnino v višini 10 plač, ki jo je sodišče prve stopnje vezalo tudi na tožnikovo dolžnost vzdrževanja štiričlanske družine. Kot primerno odškodnino je mogoče upoštevati znesek 7 plač tožnika, kar je tudi sicer primeren znesek glede na delovno dobo tožnika pri toženi stranki (21 let).
Sodišče prve stopnje je takoj brez pozivanja na predložitev pooblastila zavrglo tožbo tožnice, ker tožbi, ki jo je vložila odvetnica, ni bilo priloženo pooblastilo tožnice za zastopanje. Z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi besede „tožbo in“ v petem odstavku 98. člena ZPP je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, zato je sklep o zavrženju tožbe nepravilen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tretja alinea prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca je neobveščanje delodajalca o razlogih o razlogih odsotnosti, kljub temu da bi delavec obveščanje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neopravičena. Dejstvo opravičene oziroma neopravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alineo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
plačilo razlike v plači – ustavitev postopka – umik tožbe – sodni red – sodne počitnice – tek roka
V času sodnih počitnic, razen v nujnih primerih, procesni roki ne tečejo, oziroma se tek roka prekine za čas trajanja sodnih počitnic in nato s 15. 8. nadaljuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela – izvolitev v naziv
Tožnik v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, zato ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita.