razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene potrebe preživninskega upravičenca
Zmožnosti staršev se v času od sklenitve poravnave do odločanja niso bistveno spremenile, preživninska upravičenca pa dejansko polovico časa prebijeta pri očetu – navkljub sodni poravnavi, ki določa stike v manjšem obsegu, zato tudi spremenjene potrebe preživninskih upravičencev ne opravičujejo zvišanja preživnine.
osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, do denarne rente – svojci umrlega
Pri presoji pojma trajnejše življenjske skupnosti je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tudi dejstvo, da sta pokojni in drugi tožnik živela v Bosni in Hercegovini, kjer ni neobičajno, da življenjsko skupnost poleg zakoncev in otrok tvorijo starši zakoncev ali bratje in sestre. Zgolj dejstvo, da se je pokojni poročil, še ne pomeni, da je, ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah, med njim in bratom/drugim tožnikom življenjska skupnost prenehala.
Ni sicer mogoče vnaprej in določno izključiti, da otroci, rojeni po smrti roditelja/tistega, ki ima dolžnost preživljanja, po rojstvu ne bi mogli uveljavljati plačila rente po 173. členu OZ, pač pa lahko to dejstvo vpliva na obstoj in višino škode, ki je predpogoj za določitev rente.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068790
ZTLR člen 21. SPZ člen 8, 18, 49, 266, 266/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
vlaganje zakonca v tujo nepremičnino - načelo superficies solo cedit - izstavitev zemljiškoknjižne listine
V času veljavnosti ZTLR načelo superficies solo cedit sicer ni bilo dosledno spoštovano, vendar je tudi sodna praksa, ki se je oblikovala na podlagi določil ZTLR, v primeru v tujo nepremičnino izvršenih vlaganj, ki so spremenila stanje in vrednost nepremičnine (če je prišlo do spremembe nepremičnine oz. je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar), priznavala spremembo na stvarnopravnem področju.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov – primerno stanovanje – bistveno poslabšanje stanovanjskih pogojev
Presoja o tem, ali je stanovanje, ki ga je lastnik ob odpovedi najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov ponudil najemniku, primerno stanovanje v smislu zahtev iz 106. člena SZ-1, je predpostavka za ugoditev zahtevku za izpraznitev stanovanja.
Zahteve po zagotovitvi primernega stanovanja s primerljivimi stanovanjskimi pogoji v dotedanjem najemnem stanovanju ni dopustno razlagati tako, da bi lastniku onemogočili odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih, a utemeljenih razlogov.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071969
OZ člen 120, 120/4, 121. ZPP člen 214, 286.
indirektni finančni leasing – splošni pogoji – neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja – izročitev vozil v posest – plačilo kupnine dobavitelju – navajanje novih dejstev in dokazov – pogoj nekrivde
Po dogovoru pogodbenih strank neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja predmetov leasinga ne vpliva na veljavnost pogodb o finančnem leasingu. Toženec zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da mu vozila niso bila izročena v posest in posledično tudi niso postala last tožnice, temveč so bila izročena v last in posest tretjim osebam, ne more uspešno ubraniti vtoževane terjatve po pogodbi o finančnem leasingu.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – prekinitev izvršbe – nadaljevanje izvršbe – uporaba določb ZFPPIPP-A
Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha.
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
pripoznava zahtevka – plačilo pravdnih stroškov – povod za tožbo
Glede na to, da je tožnica ugovoru tretjega in predlogu za odlog izvršbe predložila tudi dokazila, in sicer razvezno sodbo, notarski sporazum sklenjen med zakoncema, ter še pred uvedbo izvršilnega postopka predlagala vknjižbo svoje pravice v zemljiško knjigo (poleg tega pa tudi predlagala vpogled v zemljiškoknjižni vložek ter pojasnila, zakaj je njen delež na skupnem premoženju večji), bi se lahko toženka o utemeljenosti njenega ugovora brez težav prepričala že pred vložitvijo tožbe v predmetnem postopku. Zato so pritožbene navedbe, ki povod za vložitev tožbe pripisujejo tožnici, neutemeljene.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – stopnice na mostu med bazeni – krivdna odgovornost
Stopnice v kopališču, ki so iz protizdrsnega materiala in opremljene z oprijemalom za roke, niso stvar, iz katere bi izvirala povečana nevarnosti za nastanek škode. Takšne stopnice tako same po sebi, kljub prisotnosti vlage na njih (kar je v bazenskih kompleksih običajna okoliščina), niso nevarna stvar.
Da bi bila neka stvar ali dejavnost nevarna, naj bi imela dve lastnosti: statistično večjo možnost nastanka škode kot običajno ter to, da potencialno grozeča škoda ne bo majhna. Objektivna odgovornost je praviloma podana takrat, ko je stvar ali dejavnost nevarna sama po sebi, in mora biti pridržana za tiste primere, ko gre za tako zelo nevarne stvari ali dejavnosti, da jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče imeti vedno pod svojim nadzorom in tako ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče (npr. delo s kemikalijami, eksplozivi, uporaba motornega vozila). Navedeno pa za stopnice in za hojo po njih (tudi v kopališču) ne velja.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 149, 149/1, 149/7.
vročanje – poizvednica – dokazovanje vročitve – prepozen ugovor
Ker sodišče prve stopnje z vročilnico oziroma povratnico, ki bi dokazovala vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ni razpolagalo, tudi potrjena poizvednica predstavlja dovolj trdno dokazilo, da je bil dolžniku v njej potrjenega dne sklep o izvršbi vročen.
OZ člen 86, 438. ZGO-1 člen 158, 158/2. ZUN člen 76c.
prodajna pogodba – ničnost pogodbe – ničnostni razlog – predmet pogodbe – nedovoljen predmet pogodbe – nedovoljena črna gradnja – pravni promet z nepremičnino
Sporna nepremičnina je bila iz pravnega prometa izvzeta šele leta 2007. Pravni promet z nepremičnino je bil do takrat dovoljen.
Ker pogodba v času sklepanja ni nasprotovala niti Ustavi RS, niti prisilnim predpisom in morali, njen predmet pa ni bil nedovoljen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice.
SPZ člen 67, 67/3. ZNP člen 112, 113, 114, 115, 116, 117. ZGO-1 člen 56. ZPP člen 356.
postopek za ureditev razmerji med solastniki – posel rednega upravljanja – nadomestitev soglasja za legalizacijo objekta
Vodenje postopka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma legalizacijo objekta spričo same svoje narave sodi med posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari, zaradi česar je možno v primeru, ko med solastniki ni doseženo soglasje glede vodenja takšnega postopka, o njegovi nadomestitvi odločati v nepravdnem postopku, in sicer v okviru določb, ki urejajo postopek za ureditev razmerij med solastniki.
plačilo preživnine – višina preživnine – potrebe otrok – upoštevanje otroškega dodatka – zmožnosti staršev
Ker otroški dodatek (še) ni določen, ga sodišče ne more upoštevati, ni pa sodišče tisti organ, ki bi bilo to državno pomoč – čeprav le za potrebe tega postopka, dolžno določati.
SPZ člen 66, 66/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 360, 360/1.
neupravičena obogatitev – solastnina – uporaba solastne stvari – nezmožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem – prikrajšanje
Solastniki svoja (so)lastninska upravičenja izvršujejo skladno s svojim solastniškim deležem, ne da bi s tem posegali v pravice ostalih solastnikov. Če je solastniku to onemogočeno zaradi ravnanja drugega solastnika, je predvideno plačilo nadomestila (uporabnine), s čemer se izravna prikrajšanje solastnika pri izvrševanju (so)lastninske pravice.
ZD člen 46, 46/1, 52, 58, 163, 165, 165/1, 174, 174/1, 221. ZPP člen 11, 11/1.
vračunanje darila zakonitemu dediču – kolacija - vrednost darila – vrednost zapuščine – ugotavljanje vrednosti – načelo hitrosti – načelo ekonomičnosti - načelo učinkovitosti – načelo smotrnosti
Do vračunanja (kolacije) pride po samem zakonu (ex lege) in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je darilo, ki ga je dedič dobil od zapustnika z darilno pogodbo, po predlogu sodediča vračunalo v njegov dedni delež.
Sodišče druge stopnje, ob upoštevanju nizke vrednosti tako zapuščine kot tudi vrednosti darila, ki je predmet vračunanja, potrjuje postopanje sodišča prve stopnje, ki je podatke o vrednosti nepremičnin ugotovilo s pomočjo baze podatkov, ki se nahaja na spletnem portalu prostor, katastri in register nepremičnin.
rok za ugovor – menični spor – oznaka verodostojne listine – oznaka zahtevka
Namen oznake verodostojne listine je v skladu z navedenim navodilom v tem, da je dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre.
Iz sklepa o izvršbi, izdanega z avtomatizirano obdelavo predloga za izvršbo v informacijskem sistemu, še ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za menični oziroma čekovni spor, saj sta tako v dajatvenem delu izreka sklepa kot tudi v pravnem pouku alternativno dana dva roka, torej splošni osemdnevni in posebni tridnevni za menične in čekovne spore.
Toženka pri delu za tožnico ali v zvezi z njim ni pridobila nobenega tehničnega, proizvodnega ali poslovnega znanja ter zvez, kar bi bilo rezultat raziskav, dela, znanja in izkušenj tožnice in bi zato dopuščalo zaščito s konkurenčno klavzulo. Splošnega znanja in vsem dostopnih zvez pa s konkurenčno klavzulo ni dopustno zaščititi, saj to ni namen konkurenčne klavzule.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0072950
URS člen 68. ZOR člen 383, 387, 388, 392. SPZ člen 40. ZTLR člen 28, 33. UZITUL člen 16. ZPPLPKEU člen 3. BHRUPR člen 1, 2,4. ODZ paragraf 431. ZPP člen 195, 196.
priposestvovanje - pogoji - zastaranje - zamudna sodba - pridobitev lastninske pravice - navadni sosporniki - dobra vera - hrvaški državljan - tujec
Tožnica (hrvaška državljanka) na podlagi priposestvovanja po 25. 6. 1991 lastninske pravice ni mogla pridobiti, saj ureditev, ki je veljala v RS v trenutku, ko so se stekli pogoji za priposestvovanje, tega ni dopuščala.
Zaradi opuščenega materialnega procesnega vodstva je strankina pravica do izjave kršena le tedaj, če sodišče strank ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti stranka sama ni mogla predvideti.
Manjkajoče trditvene podlage se z izvedbo dokazov ne da nadomestiti. To velja tudi za izvajanje dokaza z izvedencem. Predlog tožene stranke za dopolnitev njegovega izvedeniškega mnenja je bil po svoji vsebini informativne narave. Tožena stranka je namreč predlagala, da naj izvedenec sam pojasni, katere podatke potrebuje za izračun (njene) škode. Informativni dokazi niso dovoljeni.