ZDR člen 11, 11/1, 79, 109, 132, 132/5. OZ člen 50.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - navidezna odpoved – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Tožeča stranka je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ni navidezna, in ji je na njeni podlagi prenehalo delovno razmerje. Pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odpravnine zaradi te odpovedi predstavlja peti odstavek 132. člena ZDR, ki določa, da delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena (odpravnine ob upokojitvi), če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR (odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku (policistu) očitala, da je sestavil uradni zaznamek o ugotovitvi prometne nesreče, v katerem je navedel podatke, za katere je vedel, da niso resnični (tožnik naj bi vedel, da poškodbe na vozilu niso nastale obravnavanega dne). Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPP člen 117, 145, 333, 333/1, 334, 394. ZDSS-1 člen 28, 28/2. ZVPSBNO člen 5.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – predlog za obnovo postopka – rok za vrnitev v prejšnje stanje – pritožbeni rok - zavrženje pritožbe – vročanje – sprememba naslova – nadzorstvena pritožba
Naslov stranke se ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 145. člena ZPP določa, da mora stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo naslova takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, sodišče po drugem odstavku istega člena ZPP odredi, da se vse nadaljnje vročitve za toženo stranko opravljajo, tako da se pisanje pritrdi na oglasno desko.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca (3. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR) predstavlja neobveščanje delavca o razlogih za odsotnost, kljub temu da bi to obveščaje moral in mogel opraviti, pri tem pa ni bistveno, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neupravičena.
V individualnem delovnem sporu, v katerem je predmet presoje zakonitost odpovedi, lahko sodišče presoja le zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neopravičen izostanek – vabilo na zagovor – začasno prebivališče – vročanje – dolžnost obveščanja – regres za letni dopust – zadrževanje in pobot izplačila plače
Tožnik več kot pet dni zaporedoma ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Pri tem ni bistveno, ali je tožnikov izostanek opravičen ali ne, ker je z navedeno določbo sankcionirana zgolj opustitev obvestilne dolžnosti delavca, ne pa dejstvo same odsotnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Naklepna odklonitev dela brez objektivno sprejemljivih razlogov in zavest o možnosti povzročitve večje škode, pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZJU člen 5, 68, 68/1, 68/1-2. ZDR člen 54, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – procesna predpostavka
Razlog, na podlagi katerega je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, je bil fiktiven, saj odsotne delavke dejansko ni nadomeščal, zato obravnavana pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena v skladu z zakonom.
Tožniku je delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, že prenehalo z iztekom časa, zato je imel skladno s 3. odstavkom 204. člena ZDR neposredno sodno varstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. in 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Ni namreč upoštevalo in se tudi ni opredelilo do tožnikove izpovedi o razlogih, zaradi katerih ga ni bilo več na delu (tožena stranka mu je odvzela službeno kartico). Prav tako preuranjeno je zaključilo, da je bil tožnik zaposlen pri konkurentu tožene stranke, saj tudi v tem delu ni ugotovilo vseh okoliščin, ki so pomembne za pravilno in zakonito odločitev.
ZDR člen 79. OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 86, 86/1. ZPP člen 324, 324/3.
plačilo za delo – dodatek k sporazumu – stroški prevoza na delo in z dela – dogovor o poravnavi obveznosti iz delovnega razmerja – sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – odpoved pravici – ničnost – pobotni ugovor – stvarna pristojnost
Za odločanje o zahtevku glede veljavnosti dodatka o poravnanih obveznostih iz delovnega razmerja kot sestavnega dela sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je stvarno pristojno delovno sodišče.
Presoja sodišča prve stopnje, da izjava o izpolnjenih zapadlih obveznostih iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela nima učinkov, je zmotna.
Tožniku je bila denarna socialna pomoč zaradi namenske porabe sredstev utemeljeno dodeljena v funkcionalni obliki (boni, naročilnice, plačila računov), zato je tožbeni zahtevek na izplačilo denarne socialne pomoči v denarju neutemeljen.
sodba na podlagi pripoznave – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel, zato nima pravnega interesa za vložitev njegove pritožbe zoper sodbe na podlagi pripoznave.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zamudna sodba - nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – regres – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je bila ob napotitvi tožnika na delo v N. opozorjena (tako izhaja iz tožbe), da tožnik nima sredstev, da bi se na svoje stroške peljal na delo v N.. V kolikor bi tožena stranka v resnici želela zagotoviti tožnikovo prisotnost na delu v N., bi mu zagotovila vsaj stroške za plačilo potovanja na odrejeno delo. Tožena stranka je tako sama povzročila okoliščine, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati napotila na delo v N., zato mu ni možno očitati kršitve pogodbenih obveznosti.
ZPIZ-1 člen 66, 91, 93, 93/1, 156, 156/5, 159/1, 160.
pravica do dela v skrajšanem delovnem času – pravica do premestitve
Tožnika, ki je v svojem poklicu zmožen delati le štiri ure dnevno na delovnem mestu, ki ne zahteva globinskega vida, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela na drugem delovnem mestu, ki ne zahteva globinskega vida, v skrajšanem delovnem času (štiri) ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine.
invalidska pokojnina – zdravstveno stanje – popolna izguba delovne zmožnosti
Pri tožniku, ki je postal slep na desno oko, na levem pa ima kratkovidnost z astigmatizmom in znaša ostrina vida s korekcijo 0,5, niso podane takšne zdravstvene spremembe, ki bi ga onesposabljale za vsako organizirano pridobitno delo, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
stranska intervencija – pravica do pritožbe – pravni interes
Kolikor sodišče intervencijo zavrne, imata pravni interes za vložitev pritožbe le intervenient in stranka, na katere strani je bila predlagana intervencija. Pravnega interesa za vložitev pritožbe pa nima nasprotna stranka.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/5, 69/3. ZDR člen 52, 52/1, 53, 53/3, 77, 77/1.
delovno razmerje za določen čas - primeri sklenitve delovnega razmerja za določen čas – transformacija – povečan obseg dela - projektno delo – omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas (ne pa direktno do prenehanja ali dokončanja projekta), preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Tožena stranka ni bila dolžna skleniti s tožnikom delovno razmerje za nedoločen čas oziroma za čas do dokončanja projekta. Trajanje projekta namreč ne more vplivati na podaljšanje časa, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2, 96, 96/1. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 7.
odpis prispevkov – pogoji – materialna ogroženost
Ker je v zavarovanje dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje predlagana vknjižba zastavne pravice na tožnikovi nepremičnini, niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov, kljub temu da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoč in sta bili neuspešno opravljeni dve izvršbi.
Tožnik se ni prijavil na delovno mesto javnega uslužbenca v državni upravi, za katere velja ZJU, zato bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrani kandidat na prosto delovno mesto lahko uveljavljal le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki ni dopustna in se mora zavreči.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov – primerno stanovanje – bistveno poslabšanje stanovanjskih pogojev
Presoja o tem, ali je stanovanje, ki ga je lastnik ob odpovedi najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov ponudil najemniku, primerno stanovanje v smislu zahtev iz 106. člena SZ-1, je predpostavka za ugoditev zahtevku za izpraznitev stanovanja.
Zahteve po zagotovitvi primernega stanovanja s primerljivimi stanovanjskimi pogoji v dotedanjem najemnem stanovanju ni dopustno razlagati tako, da bi lastniku onemogočili odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih, a utemeljenih razlogov.