ZST-1 člen 11, 11/4, 16, 34a. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke – takse glede na vrednost predmeta – pritožbene novote
Gmotno stanje stranke nima vpliva na višino sodne takse, ki je vnaprej predpisana, je pa to okoliščina, ki jo mora sodišče v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 upoštevati pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse.
Tožeča stranka ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Pri tem pa ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
spor majhne vrednosti – obstoj pogodbenega razmerja – trditveno in dokazno breme
Prvostopni zaključek o neobstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in s tem odsotnosti podlage za zaračunavanje stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema tožencu je pravilen. Čeprav naj bi iz med postopkom predložene listine - seznama aktivnih naročnikov izhajalo, da je mednje pravni prednik tožnika uvrščal tudi toženca, slednje tudi po presoji sodišča druge stopnje še ne zadošča za zaključek, da je med tožnikom in tožencem obstajalo pogodbeno razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema, na podlagi katerega lahko tožnik terja plačilo. Navedeni seznam je zgolj enostransko, s strani tožnika oz. njegovega pravnega prednika sestavljena listina, ki obstoja pogodbenega razmerja, za katerega je potrebno soglasje volj o bistvenih sestavinah sklenjene pogodbe, ne izkazuje.
nastanek taksne obveznosti – predlog za obročno plačilo sodne takse – prejem plačilnega naloga
Ker na dan nastanka taksne obveznosti ne vpliva prejem plačilnega naloga, v katerem je naveden znesek sodne takse in rok, v katerem jo je treba plačati, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje tudi ne vplivajo pritožbene navedbe, da toženi stranki do prejema plačilnega naloga višina taksne obveznosti ni bila znana.
odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – razžalitev – žaljiva obdolžitev – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – novinar – povprečni bralec
Novinar, ki se pri svojem delu posluži komentiranja dejstev in s tem izražanja svojega subjektivnega pogleda nanje, mora računati na kritiko svojih stališč. Ta pa je lahko izražena tudi na šokanten in moteč način. Nedvomno je treba upoštevati družbeno vlogo tožnika, ki je medijsko izpostavljena oseba in mora zaradi takšnega družbenega položaja računati in prenesti tudi ostro kritiko svojih komentarjev in mnenj, ki jih javnosti sporoča v okviru svojega poklica. Seveda javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb, za kar pa v tem primeru ne gre, saj postavljenih vprašanj s stališča povprečnega bralca ni razumeti kot trditev o podkupljivosti tožnika.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/5, 69/3. ZDR člen 52, 52/1, 53, 53/3, 77, 77/1.
delovno razmerje za določen čas - primeri sklenitve delovnega razmerja za določen čas – transformacija – povečan obseg dela - projektno delo – omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas (ne pa direktno do prenehanja ali dokončanja projekta), preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Tožena stranka ni bila dolžna skleniti s tožnikom delovno razmerje za nedoločen čas oziroma za čas do dokončanja projekta. Trajanje projekta namreč ne more vplivati na podaljšanje časa, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2, 96, 96/1. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 7.
odpis prispevkov – pogoji – materialna ogroženost
Ker je v zavarovanje dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje predlagana vknjižba zastavne pravice na tožnikovi nepremičnini, niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov, kljub temu da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoč in sta bili neuspešno opravljeni dve izvršbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za obnovo postopka – stroški postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je predlagala obnovo postopka v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločati o stroških postopka na podlagi določil 41. člena ZDSS-1, ki v 5. odstavku izrecno določa, da delodajalec – tožena stranka krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neopravičen izostanek – vabilo na zagovor – začasno prebivališče – vročanje – dolžnost obveščanja – regres za letni dopust – zadrževanje in pobot izplačila plače
Tožnik več kot pet dni zaporedoma ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Pri tem ni bistveno, ali je tožnikov izostanek opravičen ali ne, ker je z navedeno določbo sankcionirana zgolj opustitev obvestilne dolžnosti delavca, ne pa dejstvo same odsotnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Naklepna odklonitev dela brez objektivno sprejemljivih razlogov in zavest o možnosti povzročitve večje škode, pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
oprostitev plačila sodne takse – slabo finančno stanje – trenutno slabše finančno stanje – obročno plačevanje sodne takse
Upoštevaje dejstvo, da gre za aktivno družbo, ki le trenutno nima sredstev za plačilo sodne takse, bo glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanjetožeča stranka sposobna obročnega plačila sodne takse v mesečnem znesku 160,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Ker je bila tožniku kot starejšemu delavcu pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odpovedana brez njegovega soglasja, torej nezakonito, tožnik pa zoper takšno odpoved ni uveljavljal sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
invalidska pokojnina – zdravstveno stanje – popolna izguba delovne zmožnosti
Pri tožniku, ki je postal slep na desno oko, na levem pa ima kratkovidnost z astigmatizmom in znaša ostrina vida s korekcijo 0,5, niso podane takšne zdravstvene spremembe, ki bi ga onesposabljale za vsako organizirano pridobitno delo, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
Pri tožnici, ki je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu, pri katerem ni potrebna pogosta in zanesljiva slušno-govorna komunikacija, ni podana niti popolna izguba delovne zmožnosti niti ji pri delu ni potrebna časovna razbremenitev, zato ni pogojev za razvrstitev v I. kategorijo, temveč se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in ima pravico do premestitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. in 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Ni namreč upoštevalo in se tudi ni opredelilo do tožnikove izpovedi o razlogih, zaradi katerih ga ni bilo več na delu (tožena stranka mu je odvzela službeno kartico). Prav tako preuranjeno je zaključilo, da je bil tožnik zaposlen pri konkurentu tožene stranke, saj tudi v tem delu ni ugotovilo vseh okoliščin, ki so pomembne za pravilno in zakonito odločitev.
ZJU člen 5, 68, 68/1, 68/1-2. ZDR člen 54, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – procesna predpostavka
Razlog, na podlagi katerega je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, je bil fiktiven, saj odsotne delavke dejansko ni nadomeščal, zato obravnavana pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena v skladu z zakonom.
Tožniku je delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, že prenehalo z iztekom časa, zato je imel skladno s 3. odstavkom 204. člena ZDR neposredno sodno varstvo.
sodba na podlagi pripoznave – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel, zato nima pravnega interesa za vložitev njegove pritožbe zoper sodbe na podlagi pripoznave.
Tožniku je bila denarna socialna pomoč zaradi namenske porabe sredstev utemeljeno dodeljena v funkcionalni obliki (boni, naročilnice, plačila računov), zato je tožbeni zahtevek na izplačilo denarne socialne pomoči v denarju neutemeljen.
ZPP člen 117, 145, 333, 333/1, 334, 394. ZDSS-1 člen 28, 28/2. ZVPSBNO člen 5.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – predlog za obnovo postopka – rok za vrnitev v prejšnje stanje – pritožbeni rok - zavrženje pritožbe – vročanje – sprememba naslova – nadzorstvena pritožba
Naslov stranke se ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 145. člena ZPP določa, da mora stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo naslova takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, sodišče po drugem odstavku istega člena ZPP odredi, da se vse nadaljnje vročitve za toženo stranko opravljajo, tako da se pisanje pritrdi na oglasno desko.
ZDR člen 18, 18/1, 81, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dopustnost odpovedi – delodajalec – pravna oseba – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina namesto reintegracije
Vodja kadrovske službe ni imel pisnega pooblastila s strani delodajalca oziroma njegovega zastopnika – direktorja za izdajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklepa o disciplinski odgovornosti tožnika, zato sta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep o disciplinski odgovornosti tožnika nezakonita.
Tožnik je skladno z navedeno določbo ZDR namesto reintegracije zahteval odškodnino v višini 18 plač (16.920,00 EUR). Sodišče prve stopnje mu je utemeljeno priznalo odškodnino v višini 3.500,00 EUR, kar znaša nekaj manj kot štiri njegove plače. Pri odmeri tako priznane odškodnine je pravilno upoštevalo kriterije (ki jih je izoblikovala sodna praksa), in sicer tožnikove zaposlitvene možnosti, starost, delovno dobo, čas zaposlitve pri toženi stranki ter težave, ki jih je imel po odpovedi pogodbe, da si je ponovno našel delo, vendar še to samo za določen čas.