izvršljiv notarski zapis – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve
Po določilu 3. odst. 20. a čl. ZIZ, ki je v enakem besedilu veljalo tudi v času sestave spornega notarskega zapisa, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, v primeru, ko ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku.
Podatki o plačah, kot jih je na podlagi ovojnic, v katerih je bila delavcem izračunana plača v gotovini, in štirih obračunov za celo leto, izračunala izvedenka, z veliko gotovostjo izkazujejo podatke o tožničini dejansko prejeti plači, zato se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
V konkretnem primeru, ko je predmet zahtevka ugotovitev ničnosti družbene pogodbe, torej ne gre za nedenarno terjatev v smislu ZFPPIPP (in se zaradi začetka stečajnega postopka nad tožencem tudi ne bo spremenila v denarno terjatev, ne bo se prijavila v postopku in ne bo sestavni del sklepa o preizkusu terjatev), saj se od toženih strank ne zahteva nobena izpolnitev nedenarne dajatve oziroma izvedba storitve. Zato ne drži pritožbeni očitek, da bi prvostopno sodišče moralo ravnati po 301. členu ZFPPIPP in postopek nadaljevati šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev, kajti v konkretnem primeru tožeča stranka vtožuje od tožencev zahtevek, ki ga ni mogoče opredeliti kot terjatev v smislu določb ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076409
OZ člen 6, 6/1, 15, 579, 587. ZPP člen 285.
najemna pogodba – posodbena pogodba – nesporazum – gospodarski subjekti – neodplačno poslovanje – načelo vestnosti in poštenja – materialno procesno vodstvo
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, ki poslujeta in na trgu nastopata z namenom pridobivanja dobička, je razumno pričakovati, da bosta z istim namenom vstopali tudi v medsebojne odnose in torej sklenili odplačno pogodbo. Dogovor o neodplačnem poslovanju med gospodarskimi subjekti je izjema, ki jo mora izkazati oseba, ki jo zatrjuje.
Pri uveljavljanju resnične volje stranke in varovanju njenih interesov je potrebno upoštevati načelo vestnosti in poštenja. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se bo lahko sklicevala na nesporazum le, če je objektivno mogoče upravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.
Ni namen materialno procesnega vodstva, da bi sodišče pozivalo stranke k dopolnitvi njihovih navedb, kadar bi že ob dolžni skrbnosti morale same vedeti, da so slednje pomembne za odločitev v zadevi.
Toženec je nastalo škodo povzročil iz hude malomarnosti, saj pri dostavi euro palet ni ravnal s skrbnostjo, ki jo je utemeljeno pričakovati od povprečnega dostavljalca. Euro palete je pustil na naslovu, ki ni bil določen na dobavnici, ob tem pa ni kontaktiral kontaktne osebe, navedene na dobavnici, za opravljeno dobavo pa ni pridobil nikakršnega potrdila.
Revizija, ki jo je vložila tožnica sama in pri tem ni niti zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
OZ člen 631. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu člen 5.
neposredno plačilo podizvajalcu - obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika - javno naročilo
Pogoj, da naročnik izvede plačilo na podlagi 5. člena Uredbe neposredno podizvajalcu, tudi v primeru, ko glavni izvajalec računov v 15 dneh od prejema ne potrdi ali zavrne, pa je obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika. Če je naročnik glavnemu izvajalcu že izpolnil obveznost, kar velja za konkretni primer, podizvajalec takšnega zahtevka do naročnika nima več. Ker je bila terjatev poravnana, ne obstoji več.
Zahtevek po 71. členu ZJN-2 ima pravno naravo asignacije. V sedmem odstavku citiranega člena je namreč določeno, da mora ponudnik (glavni izvajalec) v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa ali situacije plačuje neposredno podizvajalcem, podizvajalec pa mora predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika (glavnega izvajalca) poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika (glavnega izvajalca). Da bi takšno pooblastilo družba E.E.-GM d.o.o. dala naročniku (toženki), s tem pa bi soglašala tudi tožnica, ni izkazano oziroma se tožnica na to okoliščino v postopku na prvi stopnji ni sklicevala.
ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožnik je opravljal delo strokovnega delavca. S prihodom nove direktorice je prišlo pri toženi stranki do spremenjene organizacije dela. Nova direktorica je pričela opravljati tudi tožnikovo delo, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi pri toženi stranki obstajala potreba po zaposlitvi še enega strokovnega delavca. V posledici te spremembe organizacije je delo tožnika pri toženi stranki postalo nepotrebno. Nepotrebnost dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi pa je utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni pogojen s predhodno ukinitvijo delovnega mesta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Njeno delo po pogodbi o zaposlitvi je namreč postalo nepotrebno, ker je naročnik odpovedal toženi stranki poslovno sodelovanje glede določenih opravil (opravil planerja), ki jih je opravljala tožnica.
Šele v postopku v katerem bo obdolžencu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo lahko predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z določbami 202.d člena ZP-1.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je verjetnost terjatve presojalo zgolj na podlagi navedb v tožbi in listin, ki jih je tožnica priložila k tožbi. Pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče praviloma ne izvaja vseh predlaganih dokazov, temveč odloča na podlagi navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe in na podlagi listin v spisu.
Namen določbe 73. člena ZDen je v preprečitvi oškodovanja tistih, ki so nepremičnino pridobili odplačno, pa so jo morali vseeno vrniti. Do odškodnine na tej podlagi so upravičeni samo tisti, ki so nepremičnino pridobili do dneva uveljavitve ZZPS, torej do 8. 4. 2000. Na dan 8. 4. 2000 je na nepremičnini par. št. 1190 k.o. X imela pravico uporabe Občina Celje, ki je nepremičnino pridobila na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Celje št. 4-33-24/59 z dne 29. 7. 1959, torej neodplačno. Občina Celje zato ne bi bila upravičena do odškodnine, na podlagi določila 73. člena ZDen, če bi bila zavezanka za vrnitev v denacionalizacijskem postopku. Nasprotnemu udeležencu SOD, odškodnine na podlagi 73. člena ZDen ne bi bilo potrebno plačati Občini Celje.
Ničnost menjalne pogodbe je bila doslej vedno obravnavana kot predhodno vprašanje.
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače – nominalni znesek osnovne plače
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, je bistveno, ali je bila prevedba plače v nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena ZSPJS, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz 4. odstavka 49. člena ZSPJS (2. odstavka 49. člena ZSPJS).
ZJU člen 154. ZDR člen 82, 82/2,111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija – dokazno breme
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z lažnim prikazovanjem okoliščin nastanka poškodbe na vozilu skušal doseči, da bi mu zavarovalnica izplačala odškodnino. Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspela dokazati, da je tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo – nastanek škode - kršitev pogodbene obveznosti
Pogodba o odstopu terjatve v izterjavo je dogovor pogodbenih strank, sklenjen v izpolnitveni fazi, da bo dolžnik namesto prvotne izpolnitve upniku cediral svojo terjatev, iz katere naj se poplača. Prvotna obveznost preneha šele s poplačilom. Če odstopljena terjatev ne obstaja ali izpolnitev ni mogoča, ostane prvotna odstopnikova obveznost do prevzemnika. V primeru neuspešne izterjave lahko upnik še vedno zahteva poplačilo od dolžnika.
S sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve tožniku ni nastala nova terjatev. Nezmožnost izterjave od toženčevega dolžnika sama po sebi zato ne more predstavljati podlage za nastanek (nove) terjatve v višini (nepoplačanega dela) prvotne terjatve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – predlog za obnovo postopka – odločitev o stroških postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – načelo uspeha
Delodajalec sam krije svoje stroške postopka (po 5. odst. 41. člena ZDSS-1) le v zvezi s sporom o zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to pa se ne nanaša na stroške v zvezi s sporom o plačilu odpravnine in razlike v plačah (za čas pred prenehanjem delovnega razmerja).
Tožnik je z navedbami, da je toženka obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine parc. št. 366/1 k.o. X, izkazal za verjetno, da prvotoženka s svojim premoženjem razpolaga tako, da bo uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena, če se upošteva nadaljnja njegova trditev, da celotno premoženje prvotoženke ni bistveno večje od tožnikove terjatve in bi vsakršno toženkino razpolaganje z njenim premoženjem pomenilo za tožnika zmajšano verjetnost poplačila njegove terjatve.
načelo materialne resnice – načelo proste presoje dokazov – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola
Zmotno je stališče zagovornika glede zaslišanja priče K.Š., ki jo je sodišče zaslišalo, kljub temu, da je obdolženi ta predlog, potem, ko ga je podal, umaknil. V skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (71. člen ZP-1) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Glede na to, da se je kot priča zaslišana partnerka obdolženca S.L. v svoji izpovedi sklicevala na sestrično K.Š., ki naj bi medtem, ko je šla sama po obdolženca varovala njenega otroka ter da jo je ta po nesreči tudi prišla iskat z avtom, sodišče prve stopnje ni prekoračilo pooblastil, ki jih ima v postopku o prekršku, saj je bilo tudi to zaslišanje opravljeno z namenom, da sodišče ugotovi vsa dejstva pomembna za izdajo zakonite sodbe. Ker sodišče ni moglo vedeti, ali bo ta priča za obdolženca obremenilna ali razbremenilna, tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ker da je nepravilno uporabilo določbe glede izvajanja dokazov, ni utemeljen.
odločitev o stroških postopka – eventualno sosporništvo
V primeru, če tožnica ne bi pravočasno (skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZDR) uveljavljala nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zoper obe toženki, bi bila lahko kasneje z vložitvijo tožbe prekludirana. Prav procesni institut eventualnega sosporništva, ki ga ZPP ureja v prvem odstavku 192. člena ZPP, tožnici omogoča, da se izogne prekluziji. Glede na navedeno tožnica s tem, ko je vložila tožbo zoper obe toženki, ni zlorabila svoje procesne pravice do vložitve tožbe, zaradi katere bi morala povrniti stroške drugi toženki.