pogodba o zaposlitvi – stranke pogodbe – tuji državljani – delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje – stvarna pristojnost
Tožniku je bilo izdano dovoljenje izključno za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti ali gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik oz. vodenje poslov v osebni gospodarski družbi kot poklicni športnik. Tožena stranka delo tožnika, kot delo tujca, ni prijavila v skladu z določbami ZZDT, kar je bil pogoj za to, da se je tožnik lahko na podlagi osebnega dovoljenja pri toženi stranki zakonito zaposlil. Tožnik je toženi stranki za opravljene storitve izdajal račune, v obvezna zavarovanja je bil vključen kot samostojni zavezanec. V konkretnem primeru ni šlo za zaposlitev tožnika kot delavca pri toženi stranki kot delodajalcu, prav tako glede na veljavno zakonodajo s področja zaposlovanja tujcev tudi niso bili podani zakonski pogoji za priznanje delovnega razmerja, zato sporne pogodbe ni mogoče označiti za pogodbo o zaposlitvi. Gre za premoženjski spor iz civilnopravne pogodbe, za katerega je na podlagi določb 1. člena, 32. člena in 48. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
Iz besedila splošnih pogojev izhaja, da sta pogodbeni stranki izključili odgovornost tožnika (dajalca leasinga) za obveznosti dobavitelja. Zato vsa tveganja, ki so nastala zaradi kršitve dolžnosti dobave avtomobila, po pogodbi o finančnem leasingu nosi toženec (jemalec leasinga), ki je dobavitelja tudi sam izbral, pri čemer je moral poznati njegove prodajne, poslovne in dobavne pogoje ter jih sprejeti. Takšna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem leasingu ni posebnost, ampak je za finančni leasing celo tipična.
V konkretnem primeru je bil toženec seznanjen z dejstvom, da njegove vloge sodišče ne bo upoštevalo, na naroku 23. 11. 2010. Navedeno pomeni, da bi že takrat moral podati ustrezen ugovor. Poznejše sklicevanje na kršitve (npr. v pravnih sredstvih), se upoštevajo le, če jih stranka prej ni mogla navesti, česar pa toženec v konkretni zadevi ni niti zatrjeval, niti dokazoval.
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Sodišče prve stopnje (teoretično) pravilno navaja, kdaj je podan povod za tožbo, tj., kadar tožena stranka ne privoli v izpolnitveno ravnanje, ki ga zahteva tožeča stranka, vendar obenem napačno zaključi, da je bila tožena stranka od telefonskega pogovora dalje obveščena o problematiki ključavnice in še več kot 14 dni ni vzpostavila prejšnjega stanja, zato je podala povod za tožbo. Ni namreč bistveno, ali je bila tožena stranka o stanju obveščena oziroma ali je za zamenjavo ključavnice vedela ali ne, bistveno je, ali je tožeča stranka od nje že pred vložitvijo tožbe zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma tisto, kar je predmet tožbenega zahtevka, in da je tožena stranka prostovoljno izpolnitev te obveznosti zavrnila.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe zaradi nepravočasnosti – fikcija vročitve – vročanje odvetniku – vročanje stranki – preklic pooblastila odvetniku - tek pritožbenega roka
Vročitev odvetnici (t. i. fikcija vročitve) je bila pravilna oziroma veljavna, saj sodišču prve stopnje do tedaj ni bil naznanjen niti preklic niti odpoved pooblastila. Na to vročitev se torej veže začetek teka roka za vložitev pritožbe zoper omenjeno sodbo, ne glede na to, da je sodišče prve stopnje sodbo naknadno vročalo tudi toženki osebno. Sodišče prve stopnje je dne 6. 2. 2012 sicer prejelo vlogo tožene stranke, ki je po svoji pooblaščeni odvetnici M. obvestila sodišče, da je pooblastilo za zastopanje prenehalo. Vendar to obvestilo ne more vplivati niti na pravilnost zgoraj opisane vročitve niti na tek pritožbenega roka, saj je upoštevaje 4. odst. 99. čl. ZPP pooblaščenec tudi v tem primeru dolžan še en mesec opravljati dejanja za pooblastitelja.
dodelitev otroka – onemogočanje stikov – predodelitev otroka – preživnina – metode razlage – otrokova korist – odločanje o stroških po prostem preudarku
Pritožnik se argumentirano zavzema za dodelitev otroka njemu in sicer na podlagi šestega odstavka 106. člena ZZZDR. Ta del zakonskega besedila je del pozitivnega (postavljenega) prava, ni pa to kategorično pravno pravilo. Pravno pravilo nam da šele pozitivno pravo kot notranje povezana celota s pomočjo uveljavljenih metod razlage. V tej luči pa pritožnik spregleda osrednjo besedo tega dela zakonskega besedila. Pritožnik se namreč osredotoča na pogoje (predpostavke), ki so določene v šestem odstavku 106. člena ZZZDR ter zastopa stališče, da iz teh predpostavk sledi neizogiben sklep, da je treba otroka dodeliti drugemu staršu. ZZZDR v šestem odstavku 106. člena pa ni zasnovan na tak kategoričen način. Besedna zveza „lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči“ namreč ta pravni institut relativizira. Ta relativizacija seveda ne sme pomeniti, da sodišče lahko ravna arbitrarno, marveč vzpostavlja ustrezno razmerje do temeljnega načela družinskega prava - varstva otrokovih koristi. Izrek pravne posledice iz šestega odstavka 106. člena ZZZDR (dodelitev drugemu staršu) torej ne bo mestu, če bi bila takšna odločitev zaradi objektivnih dejanskih okoliščin v otrokovo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 557, 557/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja – vsebina pogodbe – razlogi o odločilnih dejstvih
Ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja brez navedbe, kakšna je vsebina pogodbe, v konkretnem primeru pomeni, da odločitve sodišča o utemeljenosti podrejenega tožbenega zahtevka ni mogoče preizkusiti, saj sodba razlogov o odločilnih dejstvih ne vsebuje. Tako ni jasno, kakšne naj bi bile pravice in obveznosti iz sklenjene pogodbe in ali se je pogodba nanašala na sporne dele nepremičnin in kaj je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno glede izročitve nepremičnin.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/4. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZDDO člen 71, 71/1.
potni stroški – povrnitev stroškov prevoza – stroški prevoza na delo in z dela – javne ceste – najkrajša pot – pojem in status javnih cest
Določbo 4. odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta, če prevoz z javnim prevozom ni možen, je treba interpretiralo tako, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen. Tako kot pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela, ki se poravnajo v višini najcenejšega javnega prevoza, za katerega obstaja dejanska možnost uporabe, tudi za priznanje kilometrine za razdaljo po najkrajši poti velja, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen.
Pri ugotavljanju najkrajše poti je potrebno upoštevati javne ceste v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZJC oziroma 1. odstavka 3. člena ZCes-1.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061788
ZNP člen 40, 46, 48, 49. ZDZdr člen 39, 40. ZZZDR člen 212. ZPP člen 343, 343/1, 355.
odvzem poslovne sposobnosti – pomoč izvedenca medicinske stroke – pregled nasprotnega udeleženca – mnenje izvedenca – začasno zadržanje – skrbnik za posebni primer – udeleženec postopka
Le s pomočjo izvedenca medicinske stroke bo mogoče ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec glede na svoje psihofizično stanje sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Brez izvedenca oziroma brez pregleda nasprotnega udeleženca ter mnenja izvedenca tega postopka ni mogoče zaključiti, zato je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec priti k izvedencu. Ker se nasprotni udeleženec vabilom izvedenca do sedaj ni odzival, je sodišče prve stopnje pravilno določilo tudi ravnanje za primer, če se pregleda ne bo udeležil (in se torej prostovoljno ne bo podvrgel pregledu), ki bo omogočilo nujno potrebni pregled nasprotnega udeleženca, na podlagi tega pa bo mogoča izdelava izvedeniškega mnenja in v nadaljevanju odločitev sodišča ter zaključek postopka.
Ker škodljiv vpliv, ki naj bi prihajal z nepremičnin tožencev, ne prihaja neposredno, ampak prek javnega kanalizacijskega omrežja, ki ni niti v lasti niti v upravljanju tožencev, ampak tretjega, tožnica niti na stvarnopravni niti ne na obligacijskopravni podlagi nima zahtevka proti osebam, katerih nepremičnine so priključene na javno kanalizacijsko omrežje.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – dopustnost tožbe – vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga – prehodne določbe ZVPSBNO
Stališče o nedovoljenosti tožbe je pravilno, saj je tožnik vložil tožbo po odločitvi o izrednem pravnem sredstvu, sprejeti več kot tri leta po pričetku uporabe ZVPSBNO, v tem postopku pa ni vložil niti nadzorstvene pritožbe niti rokovnega predloga.
naročniško razmerje za paket – aneks k pogodbi – naročnina – pogodbena zaveza o neprekinitvi naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev – enostranska odpoved naročniškega razmerja – plačilo zapadlega zneska naročnine – plačilo sorazmernega zneska ugodnosti – nepoštenost pogodbenega določila – pogodbena kazen
Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot.
Trditve v tožbi, da je tožnik lastnik spornega zemljišča, ki je v posesti (prvega) toženca, ter da se z (drugim) tožencem o njegovi prodaji (oziroma višini kupnine) nista uspela dogovoriti, (v razmerju do prvega toženca) utemeljujejo vrnitveni zahtevek, kot tudi zahtevek na plačilo uporabnine. Dejstvo, da je zemljišče že 45 let v njegovi posesti ter da je njegova pravnoorganizacijska oblika zavod, temu ne nasprotuje.
Tožnik je ročno s pomočjo PVC traku med vrteče valje vstavljal folijo, pri tem pa se mu je masa zlepila z rokavico in mu potegnilo roko med valje, zaradi česar je utrpel škodo. Tožena stranka tožniku za vtoževano škodo odgovarja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti, ker ni pripravila pisnih, jasnih in razumljivih navodil delodajalca o varnem delu pri stroju oziroma o postopku vstavljanja folije, kar je bila njena dolžnost in ker tožnika ni zadostno usposobila za delo na stroju za ekstruzijo.
odmera nepremoženjske škode - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odškodnina za strah – odškodnina za pretrpljene telesne bolečine – bodoča škoda
Ker je gotovo bodočo škodo oziroma funkcionalne težave sodišče priznalo pri pravnem naslovu duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni mogoče teh priznati še iz naslova prestanih telesnih bolečin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077206
URS člen 22, 26. ZOR člen 172. ZPP člen 226, 292. ZP člen 152, 152/6. Uredba o pogojih in načinu prodaje carinskega blaga ter drugem ravnanju s carinskim blagom člen 12.
odgovornost za drugega – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost države – protipravnost ravnanja carinskega organa
Ker je bila zasežena žival prodana na predpisan način, ki ga določa zakon, protipravno ravnanje organa toženke ni podano.
V nasprotju s sedanjo ureditvijo določanja izklicne cene pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika na javni dražbi bi bila odločitev sodišča, da naj se zaradi splošno znanega vzorca obnašanja kupcev, ki čakajo na ponovne prodaje premoženja v stečaju zaradi pričakovanega znižanje cen, po neuspešni prvi prodaji, ob nadaljnjih prodajah cena zvišuje ne pa znižuje. Na ta način bi se sicer lahko preprečilo pričakovanje kupcev, da bodo v stečajnem postopku za nakup premoženja po nekaj neuspešnih prodajah plačali nižjo ceno od cene, ki bi jo bili sicer pripravljeni plačati glede na razmere na trgu. Če bi se cena ob nadaljnjih prodajah le še zviševala, obstoji namreč teoretična možnost, da bi se premoženje v stečaju prodalo že na prvih javnih dražbah. Sedaj veljavni ZFPPIPP pa takega načina določanja izklicne cene ne predvideva, pač pa v 332 členu kot izklicno ali izhodiščno ceno za prvo prodajo določa ceno, ki ni nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, po neuspešni prvi prodaji pa zakon daje sodišču pooblastilo, da v dodatnem sklepu o prodaji določi isto izhodiščno ceno kot v prvem sklepu ali pa nižjo izklicno ceno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068829
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZPotK člen 13. ZST-1 člen 18, 18/4.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti – dodaten rok za izpolnitev pogodbe – prekinitev pritožbenega postopka – začetek stečajnega postopka v času po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Tako zakon kot tudi Pogodbeni pogoji določajo posledice neupoštevanja opomina za plačilo zapadlih obveznosti, zato je tožnica upravičena do zahtevka za predčasno poplačilo nezapadlih obrokov (oziroma do razveze kreditne pogodbe) tudi, če na te posledice toženca v opominu ni izrecno opozorila.
Pred prekinitvijo pravdnega postopka na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa pravdna dejanja strank, zato prekinitev postopka ne vpliva na izdajo odločbe pritožbenega sodišča, ki je, zaradi odločanja na seji, izključno pravdno dejanje sodišča. Z odločitvijo pritožbenega sodišča niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank, zato je kljub začetemu stečajnemu postopku pritožbeno sodišče o pritožbi odločalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO -
VSL0067979
ZPP člen 319, 319/1.
res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – skupno premoženje
Presoja, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odvisna od obstoja subjektivne in objektivne identitete tožbenega zahtevka. V skladu z določbo prvega odstavka 319. člena ZPP sicer res postane pravnomočen le izrek sodbe (odločitev o tožbenem predlogu), vendar je treba upoštevati tudi dejansko podlago, na kateri temelji tožbeni predlog.
Drži, da je skupno premoženje nedeljiv materialno pravni pojem, kar pa ne pomeni, da v primeru, da v sodbi (kot v predmetni zadevi) ni upoštevan celoten obseg skupnega premoženja, ni dopustna (nova) tožba.