OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059837
OZ člen 619, 643, 659, 656, 659/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – fiksna cena – klavzula ključ v roke – dokazna ocena – stroški postopka – nagrada za narok
Med pravdnima strankama je bila dogovorjena fiksna cena 12.000,00 EUR. Tak dogovor ima enake učinke kot določitev cene v gradbeni pogodbi s klavzulo „ključ v roke“. Kljub temu, da se je predvidena cena fasade zaradi naknadne spremembe barve povečala za 3,4%, tožnik do dodatnega plačila zaradi spremembe barve ni upravičen. Izvajalec bi bil upravičen zahtevati spremembo cene, če bi se cene elementov zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot 10 % višja.
V skladu s tar. št. 3102 ZOdvT je odvetnik upravičen do ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je bilo dejansko opravljenih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pravočasnost podaje odpovedi - invalid
Za oceno pravočasnosti obravnavane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici (invalidki), je bistveno, da šestmesečni odpovedni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele takrat, ko delodajalec od Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga. Ker je podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je invalid, ugotovitev, da mu drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, pred ugotovitvijo komisije, ni razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora.
ZDR člen 18, 18/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 32.
predsednik uprave – odpoklic – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba - zastopanje
Po določbi 18. člena ZDR v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Tožnik v času postopka in podaje izredne odpovedi ni bil več predsednik uprave, ker je njegov mandat prenehal z odpoklicem, zato je bil njegov položaj enak položaju vseh drugih zaposlenih delavcev. To pa pomeni, da bi mu glede na citirano določbo ZDR izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podal le novi začasni predsednik uprave, kot zastopnik tožene stranke, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Ker je izredno odpoved podala neupravičena oseba, je izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita
ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 25, 25/4. OZ člen 8, 846/3.
pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami – provizija – višina provizije – ugovor ničnosti provizije – znižanje provizije – najvišja provizija – kogentnost določb
Druga toženka in prodajalka, prodajne pogodbe, ki jo je tožnica že sestavila, nista podpisali, temveč sta pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, sklenili mimo tožnice in to v času, ko je pogodba o posredovanju še veljala. Zakaj je to storila, druga toženka v trditveni podlagi ni pojasnila. Navesti pa bi morala utemeljene razloge, zakaj je pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je že bila predmet posredovanja s strani tožnice, sklenila mimo le-te (česar pa ni niti poskusila). Tožnica je do plačila provizije zato upravičena.
ZGD-1 člen 79, 106, 106/1, 106/2, 135, 135/2. OZ člen 333, 333/5. ZSReg člen 34, 39.
družba z neomejeno odgovornostjo – odpoved družbene pogodbe – komanditna družba – odpovedni rok – odpoved odpovednemu roku
Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066027
ZP-1 člen 202d, 202d/3, 202d/6, 202e/2. ZVoz člen 45, 45/1, 45/5.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve – preklic odložitve – udeležba v rehabilitacijskih programih – predložitev potrdila o opravljenem programu
S tem, ko je storilec predložil potrdilo o opravljeni edukacijski delavnici (opravljeni v isti zadevi zaradi istega prekrška), je tako izpolnil obveznost, ki mu je bila naložena (čeprav kasneje) s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je bil dosežen namen (zakonodajalca in sodišča), da se rehabilitacijski program opravi.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog delavca
Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi je mogoča tudi v primeru, kadar tožnik želi vrnitev nazaj na delo. V primeru uporabe določbe drugega odstavka 118. člena ZDR tožnik zmeraj zahteva vrnitev nazaj na delo, saj je v primeru, da tožnik tega ne zahteva, potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 118. člena ZDR.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – izvedensko mnenje - pripombe
Če poda stranka pisne pripombe ali ugovor na izvedensko mnenje in se obravnavanju le-teh na naroku ni odpovedala, mora sodišče izvedenca neposredno zaslišati. Poleg tega se ugovor zoper izvedensko mnenje ne more šteti za dokazni predlog, temveč za ugovor zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023257
URS člen 35, 37, 56. ZKP člen 83, 149b, 371, 371/1, 371/1-8. ZEKom člen 103, 107, 107a, 107a/1, 107a/5, 107a/7, 107b, 107č. KZ -1 člen 176.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – pravica do zasebnosti – poseg v komunikacijsko zasebnost – pogoji za poseg v komunikacijsko zasebnost – internetni podatki – IP naslov – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti - posest pornografskega gradiva
Pravica do zasebnosti ne more biti absolutna, ampak je omejena z (ustavnim) varstvom pravic in koristi drugih, v konkretnem primeru otrok. Spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija predstavljata hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih pravic otroka do skladne vzgoje in razvoja. Zato ugotovljeni poseg v obtoženčevo pravico do (komunikacijske) zasebnosti, do katerega je res prišlo zaradi ravnanja operaterja, ki prometnih podatkov ni uničil ob koncu zakonskega roka hranjenja, in jih je zato lahko na podlagi sodne odredbe sporočil policiji, v konkretnem primeru manjšega pomena v primerjavi s ciljem, ki je upravičeval pridobitev prometnih podatkov od operaterja, to je razkritjem storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pri tem pa je kazenski pregon namenjen boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter varstvu pravic otrok do zaščite.
ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6.b, 6.f. ZUTD člen 192, 192/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
Razlikovanje dela v delovnem razmerju (po pogodbi o zaposlitvi) od dela, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je dijaško in študentsko delo opredeljeno kot začasno in občasno delo. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je podvržen navodilom delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.
odškodninska odgovornost delavca – kaznivo delanje – obsodilna sodba – kazenski postopek - identično dejansko stanje – kazenska obsodilna sodba – poneverba
Tožena stranka si je kot blagajničarka namenoma neupravičeno prilaščala denar, zaradi česar je tožeči stranki (delodajalcu) nastala škoda. Tožnica je bila v kazenskem postopku spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega denarja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Odškodninski tožbeni zahtevek v konkretnem individualnem delovnem sporu temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Ker je delovno sodišče v tem individualnem delovnem sporu vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodišča, je posledično utemeljen obstoj civilnopravne odškodninske odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo v zvezi z ravnanjem tožnice pri opravljanju dela na delovnem mestu blagajničarke. S pravnomočno kazensko obsodilno sodbo je izkazano protipravno ravnanje tožene stranke, ko si je kot blagajničarka namenoma neupravičeno prilaščala denar.
V skladu z 19. členom ZPND spada prepoved približevanju družinski hiši med ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode, za odločanje o takšnem ukrepu pa je v skladu s 24. členom istega zakona stvarno pristojno okrožno sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje o ukrepu, ki ga vsebuje predlagana začasna odredba, je sicer podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča v nepravdnem postopku (19. člen ZPND), vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pred tem sodiščem bil uveden postopek za odločitev o takšnem predlogu. S tem pa so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 266. člena ZIZ, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo podana pristojnost okrajnega sodišča, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala odpravo izpodbijanih odločb toženca o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delo z omejitvami in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, izpodbijano odločbo pa le delno odpravilo tako, da je tožnici, invalidki III. kategorije, določilo dodatne omejitve pri delu, je tožnica uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, zato ni upravičena do povračila stroškov postopka.
zavrženje tožbe – spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi – predhodni postopek pri delodajalcu – sodno varstvo
Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu – prevzemniku (toženi stranki) na podlagi 73. člena ZDR. Ker gre za spor o obstoju delovnega razmerja, lahko delavec zahteva neposredno sodno varstvo pred sodiščem pbrez predhodnega postopka pri delodajalcu v skladu s 3. odst. 204. čl. ZDR.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070261
ZASP člen 168, 168/3. ZPP člen 311, 311/1.
civilna kazen – prenehanje obrtnega dovoljenja
Če je stranka imela v času predvajanja fonogramov obrtno dovoljenje, kasneje pa ga je izgubila, to nima nobenega vpliva na njeno obveznost plačila civilne kazni, ki je nastala zaradi predvajanja fonogramov v obdobju, ko je obrtno dovoljenje še imela.
Tožnikov zahtevek za izplačilo vtožavanih nadur je odvisen od ugotovitve, ali so bile tožniku izplačane vse nadure, ki jih je pri toženi stranki v spornem obdobju opravil in ali so mu bile izplačane v pravilni višini.
odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – rok predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program – rok oprave ustreznega programa
Zakon o prekrških (ZP-1) v osmem odstavku 202d člena izrecno določa najdaljši rok, v katerem mora storilec predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program, ne pa tudi roka, v katerem mora storilec program opraviti. Ker zakonodajalec ni izrecno določil roka za opravo edukacijske delavnice, ga je potrebno razlagati širše, to je do izteka preizkusne dobe iz prvega odstavka 202d člena ZP-1.
S strani iste osebe so bile poleg pošiljk za PP 1 prevzete tudi pošiljke za PP 2, vendar se to, kako ima policija organizirano dostavo pošiljk znotraj organizacijskih enot, sodišča ne tiče. Glede na to, da je bila sodba sprejeta s strani pooblaščene osebe za prevzem pošiljk sodišča namenjenih prekrškovnemu organu dne 4.6.2012, je pritožba vložena dne 13.6.2012 prepozna in zato odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je zavrglo, pravilna.
Čeprav je bila tožniku s strani bosanskega nosilca zavarovanja že priznana pravica do invalidske pokojnine, ima ob izpolnjevanju pogoja starosti in pokojninske dobe pravico do starostne pokojnine.