Poprejšnji udarec s kolenom v obraz, čemur je posledično sledila motnja zavesti in brcanje na tleh ležečega oškodovanca, gotovo predstavlja način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in
kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.
členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci
brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v
času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne
V zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče ni dolžno ugoditi vsakemu dokaznemu predlogu. Dokazni predlog se mora seveda nanašati na pravnorelevantno okoliščino, ob odločanju o tem, ali mu bo sodišče ugodilo ali ne, pa je potrebno pretehtati vsak dokazni predlog, najprej samega zase, nato pa tudi v luči pričakovanja, v kolikšni meri bo lahko tak dokazni predlog prispeval k boljši razjasnitvi dejanskega stanja.
Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje štelo, da je pravica nasprotnega udeleženca manj verjetna, so torej zgrešeni, saj se sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je nasprotni udeleženec že postal lastnik osebnega avtomobila oziroma ali osebni avtomobil sploh spada v skupno premoženje strank, saj samo datum sklenitve pogodbe glede na naravo leasing pogodbe še ne daje zanesljivega zaključka, da gre za skupno premoženje strank.
Če dolžnik ne predloži seznam svojega premoženja, postopa sodišče po 4. in 5. odstavku 31. člena in sicer, če dolžnik ne predloži seznama v določenem roku, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika, če pa dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen ali če na naroku oziroma v seznamu premoženja ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. čl. ZIZ.
V pravdi, kot je obravnavana, so solastniki zemljišča, ki so toženi na ugotovitev obstoja stvarne služnosti, lahko le enotni in nujni sosporniki, nedeljivost pravnega razmerja izvira namreč iz pravne narave tega razmerja.
Predlagateljica je namreč predlagala vzpostavitev z. k. teles, združitev z.k. teles, vknjižbo izbrisa družbene lastnine za z.k. telo I in vknjižbo lastninske pravice na njeno ime. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predhodnih vpisov v ročni knjigi v vl. št. 413 pri parc. št. 597/2 k.o. S. ob začetku zemljiškoknjižnega postopka izhaja, da nepremičnina ni bila razdeljena na z. k. telesa in takšne delitve ni mogoče vzpostaviti po ZZK-1.
ZS člen 15, 15. ZPP člen 104, 104/1, 108, 104, 104/1, 108.
jezik v postopku - nepopolna vloga
Zakon o sodiščih v 15. čl. določa, da sodišča v Republiki Sloveniji poslujejo v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oz. madžarski jezik. Tak primer ni podan, tožnika bi morala sodišču glede na določbo 1. odst. 104. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vloge predložiti v slovenskem jeziku, in ker tega nista storila, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po določbah 108. čl. ZPP, torej določbah, ki veljajo za nerazumljive vloge, in ker vloge tožnika nista popravila, je sodišče pravilno postopalo, kolikor listin v tujem jeziku ni upoštevalo.