Vložitev predloga po obnovi postopka in tožba proti upniku nista taki pravni sredstvi, ki bi lahko preprečili izvršbo. Prisilno izterjana denarna terjatev oz. njena vrednost sama po sebi znatnejše škode, verjetno pretrpljene z izvršbo, v pomenu 1. odst. 71. čl. ZIZ, sploh ne more predstavljati.
ZTPDR člen 83, 83/2. ZOR člen 106, 163. ZMZP člen 20, 20-19.
delovno razmerje - spor z mednarodnim elementom - tujec - kraj opravljanja dela - pravo, ki ga je treba uporabiti
Za delovno razmerje je odločilno pravo kraja, kjer se delo opravlja. Slovenski predpisi se uporabljajo za vse delavce v vseh organizacijah in delodajalcih, ki delajo v Republiki Sloveniji, torej tako za delodajalce s sedežem v Sloveniji kot tudi za druge, ki imajo tu svoja predstavništva ipd., ali pa zgolj opravljajo določena dela. Za tožnika, ki je delal v v Sloveniji kot novinar tuje časopisne hiše, ki v Sloveniji ni imela svojega predstavništva, velja, da se uporablja pravo Republike Slovenije. Pravdni stranki pa bi lahko sami izbrali pravo, ki naj se uporablja (19. tč. 20. člena ZMZP).
Tožnica je v sporu umaknila tožbo 25 dni po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tako tožničino postopanje pa se ne more šteti za takojšji umik tožbe, ki bi v smislu določbe 158/1 člena ZPP utemeljeval pravico tožnice do povrnitve nastalih stroškov postopka.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
prenehanje delovnega razmerja
Sodišče v individualnem delovnem sporu preizkuša v prvi vrsti le zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa in je pri tem vezano na dejanske očitke, ki so bili predmet disciplinskega postopka, ne pa na njihovo pravno kvalifikacijo.
S samovoljno uporabo telefona za svoje potrebe je tožnik uporabljal delovno sredstvo tožene stranke v svojo korist in se s tem na škodo tožene stranke okoristil najmanj za znesek povzročenih telefonskih stroškov, ki za toženo stranko pomenijo povzročeno škodo.
Glede na vsebino izpodbijanega sklepa je torej dolžnica pri izbiri pravno relevantnega ugovora omejena in bi lahko, teoretično gledano, uspešno uveljavljala le ugovor po 7. točki 55. člena ZIZ, v kolikor bi bila torej izvršba dovoljena na stvareh, ki so iz izvršbe izvzete oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. Ker pa stvari, ki bodo predmet prisilne prodaje, v izpodbijanem sklepu niso naštete, zaenkrat odpade tudi ta ugovorni razlog.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji je praviloma dovoljena pritožba (1. odst. 9. čl. ZIZ), vloži pa jo lahko le oseba, ki ima zato pravni interes (3. odst. 343. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožnica, ki živi sicer na istem naslovu kot dolžnica in ima enako ime, je očitno druga oseba kot dolžnica; da bi imela kakšen pravni interes za pritožbo, pa ne zatrjuje. Že zato je njena pritožba nedovoljena. Sicer pa je sklep o (delni) ustavitvi izvršilnega postopka sklep, zoper katerega tudi sam dolžnik praviloma nima pravnega interesa za pritožbo, saj je izdan v njegovo korist.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki sta ga sestavila udeleženca prometne nesreče, ne potrjuje trditev tožene stranke, da sta udeleženca prometne nesreče ugotovila njuno obojestransko krivdo za prometno nesrečo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje. To je zaključilo predvsem tudi zaradi tega, ker so bile sledi, najdene na kraju dejanja, identične z značilnostmi športnih copat, zaseženih obtožencu.
ZOR člen 210, 758, 210, 758. SZ člen 28, 29, 28, 29.
pogodba o upravljanju - upravnik - verzija
Tožeča stranka kot upravnik je na eni strani zagotavljala lastnikom stanovanj opravljanje storitev, na drugi strani pa tudi poravnavanje stroškov lastnikov oziroma plačilo storitev tretjim osebam, morda tudi s tem, da je sredstva lastnikov, ki so jih ti zbirali na določenem računu, zalagala za poravnavanje obveznosti neplačnikov. Res je, kot navaja pritožba, da bi bilo nelogično, da bi lastniki - plačniki nastopali proti lastniku - neplačniku, na obeh straneh pa bi jih zastopal upravnik. Če je upravnik stroške upravljanja in vzdrževanja hiše poravnal oziroma zagotovil sredstva za njihovo poravnanje, je upravičen tudi do njihove povrnitve oziroma do tega, da lastnik - neplačnik prevzame nase obveznosti, ki jih je zanj prevzel in že izvršil (plačal) upravnik (prim. 759. čl. ZOR).
Ker tožena stranka ni privolila v delni umik tožbe, ki ga je tožeča stranka podala takoj po delni izpolnitvi zahtevka, je sama povzročila nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov od tega dela zahtevka.
Obtoženemu je bila izrečena pravična kazenska sankcija ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Zato je bila zagovornikova pritožba neutemeljena in je sodišče druge stopnje to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Toženec v pritožbi z ničemer ne dokazuje neresničnosti vsebine povratnice, o njenem obstoju in vsebini pa bi se lahko prepričal z vpogledom v spis. Zgolj primerjava toženčevega podpisa na pooblastilu in v tej povezavi mnenje grafologa je zato nepotrebno, saj povratnice ni podpisal toženec, pač pa oseba, ki je na njej označena kot toženčeva žena.
Toženka je bila v pravnem pouku pismenega odpravka odločbe pravilno opozorjena na omejen obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku. Ker se pritožuje zgolj glede dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča, pritožba ni dopustna.
Pri odločanju o pravočasnosti prijave terjatve v stečajnem postopku se upošteva rok, določen v ZPPSL, ne pa kakršnekoli drugi roki, ki jih eventuelno upnikom sporoči stečajni dolžnik.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga
Vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse ni vezana na noben zakonsko določen rok. Zavrženje takšnega predloga iz razloga, da je prepozno vložen, ker je taksna obveznost za plačilo ugovora zoper sklep o izvršbi in za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi nastala že pred vložitvijo takšnega ugovora in zato morebiten sklep o oprostitvi ne bi več imel učinka nanje, je nepravilno. Ob prisotnosti pravnega interesa za oprostitev plačila sodne takse, je o predlogu treba odločati meritorno.
ZOR člen 142, 142/4, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 142, 142/4, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507.
garancija za brezhibno delovanje - splošni pogoji - posebni dogovori - prijava
Ker je pooblaščeni serviser reklamacijo tožeče stranke sprejel, dejstvo prijave napake na nedeljo, ne glede na splošne pogoje v garancijski knjižici, ki določajo, da mora lastnik vozila vozilo pripeljati na servis med delovnim časom, ne spremeni teka rokov.
Čeprav se je Okrajno sodišče v Črnomlju izreklo za krajevno nepristojno že po razpisu glavne obravnave, je po mnenju pritožbenega sodišča ugovor toženke vložen pravočasno, saj je le-ta prejela tožbo in s tem možnost ugovarjati krajevni pristojnosti šele po tem, ko je že bila razpisana glavna obravnava.
Toženec - voznik kolesa z motorjem, ki se je z nizko hitrostjo bližal zaznamovanemu prehodu za pešce, je prost odgovornosti za prometno nesrečo, ker je tožnica - pešakinja stala bočno obrnjena proti prehodu in dajala vtis, da ceste ne bo prečkala, nato pa nenadoma stopila na vozišče v trenutku, ko toženec glede na bližino in reakcijski čas ni imel realne možnosti preprečiti prometno nesrečo.