Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Ravnanja toženke, ki je urejevala grob, v katerem je pokopana tudi njena mati, tako da je dosadila rože trajnice, nasula za grob primerno črno prst, okolico groba pa posula z belim peskom, ni mogoče šteti za take vrste motenja posesti, kateremu bi bilo mogoče dati sodno varstvo, čeprav je formalno najemnik groba tožnik.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik obrazloženo ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče sklep v dovolitvenem delu razveljavi ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
KZ člen 250, 250/3. ZKP člen 372, 372-1, 394, 394/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
sostorilstvo - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, s kakšnim konkretnim ravnanjem naj bi obtoženi sodeloval pri izvršitvi, to je pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih čekov. Zgolj izročitev bianco čekov, ter prave bančne kartice in prave osebne izkaznice soobtoženki, tudi ob opisanem dogovoru, kot izhaja iz izreka: " da sta bila dogovorjena, da bo s tako pridobljenim denarjem kupil heroin, katerega del bo dal soobtoženi" pa ne pomeni sodelovanja pri izvršitvi, to je sodelovanja pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih vrednostnih papirjev, kot se je to očitalo obtožencu v abstraktnem opisu njegovega ravnanja.
Obdolženec je s predložitvijo fotografij svojega sorodnika - begunca, na upravni enoti dosegel, da so mu na ime njegovega sina izdali potni list s fotografijo tuje osebe (begunca), s čimer je storil kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po čl. 258/I KZ. Kaznivo dejanje je sicer res storil zato, da bi svojemu sorodniku omogočil lažji odhod v ZDA, vendar s strani sodišča prve stopnje ugotovljeni človekoljubni in humanitarni nameni ne morejo odtehtati visoke stopnje ogrožanja zavarovane dobrine - potne listine kot javne listine. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno uporabilo institut neznatne družbene nevarnosti (čl. 14 KZ), zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja in mu izreklo denarno kazen.
Zaradi zamude pri plačilu bi sodišče prve stopnje lahko izdalo sklep s katerim bi štelo predlog za izvršbo za umaknjen, vendar le v primeru, da upnik tudi do dneva izdaje takega sklepa sodne takse ne bi plačal. Po plačilu sodne takse in po tem, ko je dne 16.06.2000 prejelo tudi potrdilo o plačilu, pa sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo več izdati.
Tožnica je za telesne bolečine upravičena do 300.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pa do 800.000,00 SIT zadoščenja.
Odločitev prvostopnega sodišča, po kateri je imela skupnost toženke in pokojnega J. B. vse tiste elemente, ki so značilni za zakonsko zvezo, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in jih nasprotne pritožbene navedbe ne morejo omajati, zlasti upoštevaje še dejstvo, da sta nekaj letno življenje v takšni skupnosti celo zaključila s sklenitvijo zakonske zveze. Ker pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča glede skupnega gospodinjstva, (pretežnega) skupnega bivanja, ekonomske skupnosti ter skupnih financ in čustvene navezanosti kot prepričljive, katerim ni kaj dodati, nasprotnim, nedokazanim trditvam pritožbe ni potrebno odgovarjati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovorni postopek - obrazložitev ugovora - odgovor na ugovor
Dolžnik v ugovoru trdi, da sta se u upnikom sporazumela za ceno 450 DEM za celoletno poslovanje. Pri tem se sklicuje na pogodbo, za katero trdi, da je pri upniku. Glede na to, da je navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka in v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču smiselno predlagal, da pozove upnika, da predloži pogodbo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neutemeljen ugovor
Izterjevani višini glavnice zaradi napačnega obračuna obresti, bi morala drugodolžnica ugovarjati že v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi. Ker tega ni storila je sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki ga je drugodolžnica prejela 16.04.1998, dne 25.04.1998 postal pravnomočen.
ZIZ dopušča ugovor po izteku roka le takrat, kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in je (dejstvo) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki predstavlja izvršilni naslov, je bil drugodolžnici, kot je bilo že zapisano, vročen 16.04.1998. Takrat je stekel tudi rok za ugovor, v katerem bi drugodolžnica lahko navedla tako dejstvo, da je dolg delno poravnala s plačilom dne 28.05.1997, kot tudi dejstvo, da je bil preostanek dolga poplačan z blagom, ki ga je upnik odpeljal 22.01.1998.
Izvedenčeva cenitev (izračun prometne vrednosti zemljišča in ocena poštene tržne vrednosti zemljišča) temelji na Enotni metodologiji za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč. Ta določa upoštevanje neamortiziranega dela vrednosti investicij le v primerih iz 8. čl., torej, če gre za trajne nasade, vrtove ali meliorirana zemljišča. Za to pa pri parcelah, ki so predmet izvršbe, ne gre, kar pomeni, da dolžnik neutemeljeno uveljavlja tudi upoštevanje drugih investicij. Sicer pa je izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ki jo je podal ravno glede na identičen ugovor dolžnika že odgovoril in pojasnil, da bi investicije lahko vplivale na prometno vrednost parcel, ne pa na njihovo tržno vrednost, ta pa je po določilu 2. odst. 178. čl. ZIZ odločilna za ugotovitev vrednosti nepremičnine.
Ker je tožeča stranka dokazala, da ji prodajalec ni redno pošiljal obvestila o spreminjajočih se anuitetah odplačila za odkup stanovanja, nato pa je tožeča stranka ponudila celoten odkup stanovanja brez obrokov, tožena stranka ne more uspeti z nasprotno tožbo za razveljavitev pogodbe, ampak mora s tožečo stranko skleniti aneks za celotni odkup s popustom.