zahtevek drugi osebi na predložitev listine - alternativna obveznost - eventualna kumulacija zahtevkov
Pri uspešnem izpodbijanju pravnih dejanj je toženčeva obveznost le ena - vrnitev premoženjske koristi, zato je mogoča eventuelna komulacija zahtevkov na vrnitev terjatev oziroma plačilo denarnega zneska in tako je tožeča stranka zahtevek tudi postavila.
Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po pravilih o popolni odškodnini (190. člen ZOR) upravičen do takega nadomestila plače, kot bi jo ob normalnem teku stvari prejemal, če bi v tem času delal.
Račun je listina, ki se izda na podlagi določenega poslovnega razmerja. Upnik iz verodostojne listine mora biti zato identičen z upnikom, ki sproži izvršilni postopek.
KZ člen 250, 250/3. ZKP člen 372, 372-1, 394, 394/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
sostorilstvo - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, s kakšnim konkretnim ravnanjem naj bi obtoženi sodeloval pri izvršitvi, to je pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih čekov. Zgolj izročitev bianco čekov, ter prave bančne kartice in prave osebne izkaznice soobtoženki, tudi ob opisanem dogovoru, kot izhaja iz izreka: " da sta bila dogovorjena, da bo s tako pridobljenim denarjem kupil heroin, katerega del bo dal soobtoženi" pa ne pomeni sodelovanja pri izvršitvi, to je sodelovanja pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih vrednostnih papirjev, kot se je to očitalo obtožencu v abstraktnem opisu njegovega ravnanja.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
bistvena kršitev določb postopka - odločba o glavni stvari
Če je podana bistvena kršitev postopka, ki se nanaša na sestavo odločbe, je ta lahko odpravljena zgolj z novo sestavo odločbe, torej ne da bi sodišče opravilo še kakšna druga procesna dejanja.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.
Ker je tožeča stranka dokazala, da ji prodajalec ni redno pošiljal obvestila o spreminjajočih se anuitetah odplačila za odkup stanovanja, nato pa je tožeča stranka ponudila celoten odkup stanovanja brez obrokov, tožena stranka ne more uspeti z nasprotno tožbo za razveljavitev pogodbe, ampak mora s tožečo stranko skleniti aneks za celotni odkup s popustom.
nujni delež - nujni delež - prikrajšanje - vrednost zapuščine - vrnitev darila
ZD ima posebne določbe o nujnem deležu, načinu njegovega izračuna in pravicah nujnega dediča, katerega pravica do nujnega deleža je prizadeta. Preden lahko sodišče odloči o vrnitvi daril pa mora izračunati nujni delež. Pravila za to določa 28.čl. ZD, ki je prisilne narave. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodišče nujnega deleža ni izračunavalo, ker je zapuščinski postopek še v teku in je to stvar zapuščinskega sodišča, bi bila pravilna, če bi bilo sporno le vprašanje, kaj sodi v zapuščino in kaj ne. Če pa nujni dedič v pravdnem postopku zahteva poleg tega še vrnitev darila v zapuščino pred ugotovitvijo razpoložljivega in rezerviranega dela zapuščine, je treba v tem pravdnem postopku najprej (kot predhodno vprašanje) ugotoviti, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko - le v obsegu prikrajšanja je lahko tožbeni zahtevek utemeljen (1. odst. 34. čl. ZD). Pravdno sodišče bo moralo ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine. To je le računska operacija in sama po sebi nima za posledico vrnitve daril, temveč bo na ta način le izračunalo velikost razpoložljivega dela zapuščine ter nato velikost nujnega deleža tožnika in ali je ta njegov delež prikrajšan, pri čemer pa bo moralo pri tem izračunu upoštevati tudi vrstni red pri poseganju v premoženje, ki je bilo last zapustnika, torej upoštevati 35. čl. ZD, saj način uveljavljanja nujnega deleža (z vrnitvijo daril) ne more vplivati niti na ugotovitev njegove velikosti niti na način prikrajšanja (z oporočnimi razpolaganji in/ali z darili) niti na velikost prikrajšanja nujnega deleža.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
dokaz, pribavljen z nezakonito preiskavo
Po določbah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. RS I 1/91) policija opravlja mejno kontrolo, mejna kontrola pa po določbah prvega odstavka 3. člena tega zakona obsega osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari. To pa pomeni, da je bil pregled vozila, ki ga je opravil policist na območju mejnega prehoda, zakonit in zato pritožba zagovornika, da je bilo mamilo, odkrito na nezakonit način, ni utemeljena.
ZTLR člen 37, 37. ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4.
lastninska tožba - vrnitev stvari - posest - dopolnitev vloge
V pripravljalni vlogi je tožeča stranka (po pozivu sodišča naj tožbo popravi) sporni pokal natančneje opisala, torej je tožbo v tem delu popravila. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 109. člena ZPP/77 in tožbe v tem delu zavreči, ampak bi moralo tožbeni zahtevek v tem delu meritorno obravnavati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovorni postopek - obrazložitev ugovora - odgovor na ugovor
Dolžnik v ugovoru trdi, da sta se u upnikom sporazumela za ceno 450 DEM za celoletno poslovanje. Pri tem se sklicuje na pogodbo, za katero trdi, da je pri upniku. Glede na to, da je navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka in v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču smiselno predlagal, da pozove upnika, da predloži pogodbo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neutemeljen ugovor
Izterjevani višini glavnice zaradi napačnega obračuna obresti, bi morala drugodolžnica ugovarjati že v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi. Ker tega ni storila je sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki ga je drugodolžnica prejela 16.04.1998, dne 25.04.1998 postal pravnomočen.
ZIZ dopušča ugovor po izteku roka le takrat, kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in je (dejstvo) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki predstavlja izvršilni naslov, je bil drugodolžnici, kot je bilo že zapisano, vročen 16.04.1998. Takrat je stekel tudi rok za ugovor, v katerem bi drugodolžnica lahko navedla tako dejstvo, da je dolg delno poravnala s plačilom dne 28.05.1997, kot tudi dejstvo, da je bil preostanek dolga poplačan z blagom, ki ga je upnik odpeljal 22.01.1998.
Zaključek o 70% soodgovornosti tožeče stranke, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo, je glede na gornje ugotovitve sodišča prve stopnje nelogičen in ni mogoč, saj se tožeči stranki očita zgolj premalo pozorno vožnjo in neizkušeno reakcijo v dani prometni situaciji.