brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - nepravdni postopek - sodna poravnava - vrnitev sredstev - skupno premoženje
Vračilo zneska, ki je že v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavljalo (skupno) premoženje tožnika in ki ne bi vplivalo na samo dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo po presoji sodišča v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, saj je šlo le za spremembo oblike premoženja tožnika iz nedenarne v denarno obliko.
nezdružljivost funkcij - poslanec - pravica do izjave
Tožena stranka ni omogočila tožniku, da sodeluje v postopku na način, da bi v spornih ugotovitvah upoštevala izjavo tožnika, prav tako se tudi ni opredelila do te izjave in tako kršila procesne garancije, ki jih je Komisija dolžna zagotavljati (tudi) v skladu ZUP.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/7. ZOdv člen 17, 17/2, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tožbeni ugovori
Iz navedenih zakonskih določb sledi, da je odvetnik, ki je bil z odločbo o dodelitvi BPP postavljen za izvajanje storitev upravičencu do BPP in je storitve opravil v obsegu dodeljene BPP, upravičen do nagrade in povračila stroškov iz proračunskih sredstev BPP, o čemer odloči toženka s sklepom. Ko upravičenec do BPP izpodbija takšen sklep, lahko ugovarja, da storitve niso bile opravljene (v obsegu dodeljene BPP) ali da toženka plačila zanje ni odmerila skladno z določbami relevantnih predpisov. Ne more pa se upravičenec do BPP v upravnem sporu zoper sklep, kot je izpodbijani, z uspehom sklicevati, da je odvetniku že sam plačal za storitve, za katere mu je bila dodeljena BPP. Kakršnikoli tovrstni dogovori med upravičencem do BPP in odvetnikom so namreč po zakonu nični.
šolnina - upravni akt - oblika - upravna odločba - upravni spor - pravica do izjave
Odločitev tožene stranke, da ne sprejme in ne obravnava pritožbenih navedb tožeče stranke, navedenih v vlogah, vloženih v ponovljenem postopku, ker so vložene po poteku roka za pritožbo iz prvega upravnega postopka - torej tistega, ki je bil predmet upravnega spora opr. št. II U 374/2020, ni pravilna, ker je sodišče s sodbo odločilo, da se ta postopek, torej celoten pritožbeni postopek, ponovi.
ZBPP člen 30. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9, 9-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zaslišanje priče - posamezna preiskovalna dejanja
Glede na to, da gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik na koncu podpišejo vsi prisotni, s čimer se narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok, bi po presoji sodišča moral organ za BPP zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezna preiskovalna dejanja in tožnici odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej, še posebej iz razloga, ker pri očitanih dejanjih ne gre za eno kaznivo dejanje, znotraj katerega je bilo treba zaslišati več prič - oškodovancev, temveč za več različnih dejanj in različnih dejanskih stanj in okoliščin, glede katerih se je odvetnik moral pripraviti na zaslišanje vsake posamezne priče.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - razlaga odvetniške tarife - odvetniška tarifa - odločitev o varstvu in vzgoji otroka - preživnina - stiki - sprememba odločitve
Po presoji sodišča je 5. točka tar. št. 27 OT predvidena za primere, ko se o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju odloča prvič, medtem ko se 6. točka tar. št. 27 OT nanaša na spremembe že sprejete odločitve o varstvu in vzgoji, stikih ali preživljanju, s čimer je mišljena bodisi sprememba ene od teh odločitev bodisi vse naštete. Sprememba odločitve o varstvu in vzgoji oziroma o dodelitvi otroka (od matere k očetu ali obratno) namreč že po naravi stvari pomeni tudi spremembo stikov in preživljanja.
ZSZ člen 58. ZGO-1 člen 218, 218/3, 218/4, 218b, 218b/1, 218b/1-2
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - odmera nadomestila - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - dostop do javnega cestnega omrežja
Za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča je treba plačati NUSZ tudi če za ureditveno območje, v katerem se nahaja, ni sprejet OPPN. Ne glede na to, ali je za nezazidano stavbno zemljišče poleg OPN sprejet tudi OPPN, pa je treba ugotavljati, ali v konkretni zadevi obstaja dostop do javnega cestnega omrežja in možnost priključkov na komunalno opremo. Iz ustaljene sodne prakse tega sodišča izhaja, da zadošča že možnost izvedbe priključkov na omenjena javna omrežja.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. ZUS-1 člen 64.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko gospodarstvo - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - plačila za izvajanje ukrepov OMD - Degresija plačil OMD - ukrep programa razvoja podeželja - kontrola na kraju samem
Tožnik je za plačilo ukrepa OMD za leto 2016 prijavil manjšo in ne večjo površino svojega kmetijskega gospodarstva. Če to pomeni tudi nižje izplačilo, ni mogoče šteti, da je prenos na sinovo kmetijsko gospodarstvo že sam po sebi za tožnika pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. Ne zadostuje ugotovitev, da so bili pogoji za pridobitev ugodnosti umetno ustvarjeni, temveč se morajo nanašati na osebo, ki skuša na njihovi podlagi te ugodnosti tudi pridobiti.
Agencija ob sicer natančnem in izčrpnem pojasnjevanju obstoja subjektivnih in objektivnih pogojev za zavrnitev tožnikovega zahtevka ni ugotavljala in navedla, kakšne ugodnosti naj bi z umetno ustvarjenimi pogoji pridobil tožnik. V izpodbijani odločbi ugotavlja le višino ugodnosti, ki naj bi jo z umetno ustvarjenimi pogoji pridobila tožnik in sin skupaj. Le ob ugotovitvi, da je ugodnosti umetno ustvarjenih pogojev pridobil tožnik, bo lahko njegov zahtevek zavrnila na podlagi določbe 60. člena Uredbe 1306/2013.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kaznivo dejanje - število dejanj
Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano (in ne zgolj za vsako kaznivo) dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 %, vendar največ za 100 %.
inšpekcijski nadzor - telekomunikacije - sprememba pogojev - obvestilo o spremembi - začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - načelo sorazmernosti
Takojšnja realizacija izpodbijane odločbe bi v primeru, da bi se kasneje tekom sodnega postopka izkazalo, da je le ta nezakonita za tožnika nedvomno pomenila ireverzibilno posledico. Tožnik namreč navaja, da če bi naročniki, ki so podvrženi njegovemu obvestilu, izkoristili odstopno upravičenje, bi to zanj pomenilo nepovratno izgubo. Ta se odraža v tem, da bi vsak naročnik, ki bi odstopil od pogodbe in bi odšel h konkurenčnemu operaterju, bil zanj "izgubljen". Tudi v primeru uspeha v tem postopku, tožnik nima "sredstva", da bi ga "prisilil" v nadaljevanje naročniškega razmerja z njim. Obvestilo tožnika naročnikom z dodatno možnostjo enostranske odpovedi pogodbe brez stroškov, tudi po presoji sodišča pomeni za tožnika poslovno tveganje, saj odpira možnost nenadne odpovedi naročnin. Takšno ravnanje bi lahko povzročilo nepopravljivo poslovno škodo. Če bi sodišče kasneje ugotovilo nezakonitost akta, prvotnega poslovnega položaja ne bi bilo mogoče več vzpostaviti, saj je odločitev uporabnikov o odpovedi enostranska in dokončna
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik se naroka dne 15. 4. 2025 kljub vabilu na zaslišanje ni udeležil, pooblaščenka tožnika pa je v zvezi s tem pojasnila, da tožnika ni uspela dobiti in da je na podlagi uradnih poizvedb ugotovila, da se od dne 13. 4. 2025 ne nahaja več v prostorih azilnega doma. Navedeno pa je dne 16. 4. 2025 (in tudi dne 17. 4. 2025) potrdila tudi pooblaščenka tožene stranke. Glede na nesporne okoliščine, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in da se ne ve, kje se nahaja, sodišče presoja, da tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi tožbi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena kot očitno neutemeljena, in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
dohodnina - davek iz dobička od kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - sprememba premoženjskega stanja - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - zahteva za vračilo plačane dohodnine
Ni podlage za odmero davka od dobička iz kapitala, če se zaradi kasnejših pravno upoštevnih okoliščin v zvezi s sklenjeno pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža vzpostavi stanje, kot da prodaje (odsvojitve) ni bilo. V primeru (delne) realizacije takšne pogodbe, je treba pri njeni razveljavitvi vzpostaviti stanje, kot je obstajalo, preden je bila pogodba sklenjena in izpolnjena, tj. za prodajalca mora razveza za nazaj vzpostaviti ne le obveznost vračila morebiti prejete kupnine, ampak tudi njegov položaj lastnika oziroma imetnika predmeta odsvojitve. Ne sodijo pa v ta okvir ponovne prodaje istih stvari ali premoženjskih pravic med istima pogodbenima strankama, saj pravni posel učinkuje od sklenitve dalje (ex nunc), zaradi takšnih učinkov pa je nepomembno, ali ga stranka v dejanskem pogledu dojema kot vzpostavitev nekdanje premoženjske situacije.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ključno je, da ne prvostopenjski in niti drugostopenjski organ ni navedel in pojasnil vsebine določb 1.č člena ZUSDDD, ki urejajo prav pojem dejanskega življenja v RS in (v tretjem odstavku) tudi (razloge za tisto) upravičeno odsotnost tujca iz RS, ki ne pomeni prekinitve dejanskega življenja v RS. Kakšne zakonske določbe so bile uporabljene pri zaključku, da tožnikova odsotnost iz RS ni bila upravičena in da pogoj dejanskega življenja ni izpolnjen, oziroma kakšna je sploh vsebina za odločitev relevantnih zakonskih določb, torej niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno. Zato tudi ni razvidno, na podlagi kakšnih pravnih določb sta upravna organa presodila v postopku podane tožnikove navedbe in ugovore ter predlagane oziroma izvedene dokaze.
ZUP člen 219. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4.
razlastitev - delna odločba - pravni interes - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je v izpodbijani delni odločbi v zadostni meri pojasnila zakaj je izdala delno odločbo in v katerem delu zahtevka razlastitvene upravičenke (MOL) še ni odločila (o ugasnitvi hipoteke). V tem delu zahtevek razlastitvene upravičenke (stranke z interesom) še ni zrel za odločitev. Tožniku je organ v obrazložitvi izpodbijane delne odločbe tudi pojasnil, da z izpodbijano odločbo o ugasnitvi hipoteke na obeh nepremičninah še ni odločeno.
Tožnik s tožbo zoper dve točki izreka izpodbijane delne odločbe ne varuje svojega pravnega položaja ali pravne koristi, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Bistvo pravnega interesa je namreč v tem, da temelji na materialnem predpisu, ki ga je treba uporabiti pri odločanju v konkretni upravni stvari. Zato tožnik svojega pravnega interesa ne more utemeljiti s sklicevanjem na pravice oziroma koristi, ki jih materialni predpisi urejajo.
S III. in IV. točko izreka izpodbijane odločbe tožena stranka ni odločila o usodi tožnikove hipoteke niti ni odločila o stroških postopka. Izrecno je odločila, da bo o teh dveh vprašanjih odločeno posebej. To pomeni, da v III. in IV. točki izreka izpodbijane delne odločbe ne gre za dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o neki pravici, obveznosti ali pravni koristi (glede na določbo 2. člena ZUS-1).
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - diskriminatorna obravnava
Položaj tožeče stranke, ki je v Republiki Sloveniji ob oddaji vloge že poslovala preko registriranega sedeža, v bistvenem ni enak položaju tujih vlagateljev iz drugih držav članic, ki v Republiki Sloveniji pred oddajo vloge na javnem razpisu (še) niso poslovali preko ustanovljenih poslovnih enot ali podružnic. Slovenski podjetniški sklad je zato obe skupini vlagateljev, da bi v največji možni meri dosegel cilje javnega razpisa, upravičeno razlikoval pri določitvi pogoja v točki 2.3. javnega razpisa.
Pri zagotavljanju enakosti položaja strank velja tudi po stališču ustaljene sodne prakse, da se enakopravno med seboj obravnavajo primerljivi položaji. Tako v danem primeru določenih pogojev za domače in tuje prijavitelje, ki kandidirajo na razpisu, ne gre za primerljive položaje, ravno zaradi odsotnosti registriranih enot tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji, zaradi česar tudi ne gre za diskriminacijo tožnika v primerjavi s tujimi podjetji, ki so kandidirala na razpisu, saj v osnovi ne gre za položaje, ki bi jih lahko primerjali.
prebivališče - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov - odjava bivališča
Glede na določbo 3. točke 2. člena ZPPreb-1 je ključno, da tožnik živi in dela drugje, to je na naslovu v tujini. Zgolj cilj, ki ga zasleduje, da bi namreč nekoč živel na naslovu v ..., pogoja dejanskega bivanja še ne izpolnjuje. Torej ni izpolnil niti prvega od kumulativno določenih zakonskih pogojev za prijavo stalnega prebivališča.
brezplačna pravna pomoč - zamenjava odvetnika - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - razlogi na strani upravičenca
Sodišče sodi, da je odvetnica zahtevo za razrešitev dolžnosti izvajanja BPP tožniku podala prepozno. Podala jo je ne le po tem, ko je storitev BPP, za katero je bila postavljena tožniku z odločbo Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021, že opravila (to je 23. 4. 2024, ko je toženi stranki vrnila podpisano napotnico, glej prvi odstavek 40. člena ZBPP), ampak celo po tem, ko je toženi stranki poslala dopolnjen stroškovnik, o katerem je slednja odločila s sklepom z dne 19. 9. 2024. Zahtevo za razrešitev na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP je namreč podala šele dne 1. 10. 2024, kar med strankama niti ni sporno, saj temu dejstvu ne ugovarjata. Po sami naravi stvari pa postavljeni odvetnik svoje razrešitve iz razlogov na strani upravičenca ne more zahtevati po tem, ko je storitev BPP, za katero je bil postavljen z odločbo tožene stranke, že opravil. Sodišče tako sodi, da je tožena stranka, ker ni (pravilno) uporabila določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, nepravilno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP in odvetnico razrešila po tem, ko je razmerje BPP med odvetnico in tožnikom že prenehalo, saj je storitev BPP že opravila.
Prvi in drugi odstavek 21. člena ZOA izrecno določata, da je komisija (le) izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence, ni pa tista, ki v zadevi odloča. Odloča namreč vedno pristojni organ z odločbo, ki mora biti obrazložena v skladu s standardi, ki jih določa 214. člen ZUP.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - obrazložitev odločbe - reformatio in peius
Glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 253. člena ZUP lahko organ odloči le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ in je s pritožbo izpodbijan. Da pa je v obravnavanem primeru organ druge stopnje določil NUSZ le v obsegu 1516,00 m2, bivše parcele 359/17 k.o. ..., pa sodišče zaradi pomanjkljive obrazložitve, lege tangiranih parcel, ne more preizkusiti oziroma že obseg odločitve (1725,00 m2) kaže, da ni odločil le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ (1516,00 m2). Nezmožnost preizkusa odločitve pa je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 273. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - nagrada in stroški odvetniku - stroški odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetniška storitev
Med strankami ni sporno, da se je tožnik zglasil v pisarni odvetnice, nakar je zaradi nestrinjanja z vsebino posveta pisarno predčasno zapustil. Prav tako ni sporno, da je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje, ki je bilo tožniku v ponovnem postopku (po razveljavitvi prvotnega sklepa s strani naslovnega sodišča) posredovano s strani tožene stranke. Po presoji sodišča je tako utemeljen zaključek tožene stranke, da je odvetnica opravila storitev pravnega svetovanja tožniku (t. j. ustni posvet v njeni pisarni in izdelava pisnega pravnega mnenja), zaradi česar je upravičena do nagrade.